Spet na Luno in nato naprej do Marsa

Predsednik ZDA Donald Trump je decembra podpisal prvo direktivo politike Bele hiše, ki spreminja ameriško nacionalno vesoljsko politiko. Ta naj bi omogočila izvedbe integriranega programa s partnerji v zasebnem sektorju, kar naj bi omogočilo vrnitev človeka na Luno in v nadaljevanju tudi polet posadk astronavtov do Marsa.

Nova ameriška vesoljska politika zdaj predvideva, da bo direktor Nase vzpostavil inovativen in trajnostno naravnan program raziskovanja v povezavi s komercialnimi vesoljskimi družbami in mednarodnimi partnerji. Tak program bi po pričakovanjih omogočal širitev dejavnosti in raziskovanja zunaj meja našega sončnega sistema in pričakovati je, da bomo v prihodnjih letih priče novih znanj in spoznanj.

Najprej spet na Luno

Novi program naj bi omogočil bolj učinkovito organizacijo dejavnosti vladnih služb in sodelovanja z zasebno industrijo, vključno z mednarodnimi partnerji. Tako naj bi se vzpostavili temelji za vrnitev človeških posadk in raziskovalcev na površino Lune. In to bi seveda tudi omogočilo izvedbo naslednjega koraka: raziskovanje našega planetarnega soseda Marsa s človeškimi posadkami.

»Direktiva, ki jo podpisujem, bo preusmerila ameriški vesoljski program poletov človeških posadk k novim odkritjem,« je ob podpisu direktive izjavil predsednik Trump in dodal: »Direktiva pomeni prvi korak k vrnitvi ameriških astronavtov na Luno po letu 1972. Vzpostavlja dolgoročen program raziskovanja, kar pomeni, da na Luni ne bomo samo zasadili zastave in pustili sledove škornjev, ampak postavili temelj za morebitni polet človeka na Mars – in morda nekoč tudi k veliko bolj oddaljenim svetovom.«

Nova vesoljska politika ima svoj izvor in korenine v Nacionalnem vesoljskem svetu, ki mu predseduje podpredsednik ZDA Mike Pence. Predsednik ga je oživil sredi lanskega leta, prvo srečanje in sestanek pa je imel oktobra lani. Njegov namen je svetovanje in pomoč pri implementaciji vesoljske politike, kjer ima raziskovanje nacionalno prednost. S tem, da se nova usmeritev nanaša na vrnitev človeka na Luno, se končuje tudi dosedanji program pošiljanja človeške posadke na asteroid.

ZDA ponovno vodilne v vesolju

»Pod vodstvom Donalda Trumpa naj bi ZDA spet vodile na vseh frontah,« je izjavil podpredsednik Pence. »Kot je poudaril predsednik Trump, bo vesolje 'naslednja ameriška meja'. Naša dolžnost in naša usoda je, da to mejo naselimo z ameriškim vodstvom, pogumom in vrednotami. Podpis te nove direktive je izpolnitev še ene obljube, ki jo je dal predsednik Trump.«

Foto: Nasa

Pri podpisu direktive so bili med uglednimi povabljenimi gosti tudi astronavti Nase: senator Harrison »Jack« Schmitt, Buzz Aldrin, Peggy Whitson in Christine Koch. Schmitt je na Luni pristal pred 45 leti. Takrat je bil član posadke astronavtov Apolla 17, ki je zadnja obiskala ta naš naravni satelit. Buzz Aldrin, ki je zdaj rektor Mednarodne vesoljske univerze v Strasbourgu, je bil drugi človek, ki je stopil na Lunino površino, Whitsonova pa je astronavtka, ki se je aprila pogovarjala s predsednikom, medtem ko je bila na krovu Mednarodne vesoljske postaje. Kochova je članica skupine astronavtov letnika 2013.

Kamen z Lune priča novi direktivi

Vozni red oziroma časovnica vrnitve človeka na Luno še ni znana. Prav tako ni znano, koliko dodatnih sredstev bo Nasa dobila za uresničitev tega načrta. Delo, usmerjeno k novi direktivi, naj bi se že kazalo v proračunu Nase za leto 2019.

V Belo hišo so ob podpisu direktive prinesli tudi kamenček z Lune kot opomnik za zgodovino raziskovanja in z njo povezanimi ameriškimi uspehi. Lunarni vzorec 70215 je na Luni pobrala in na Zemljo pripeljala posadka Apolla 17. Kamnina je iz bazaltne lave, podobne kamninam, najdenim na Havajih. Stara naj bi bila 3,84 milijarde let. Vzorec je bil odrezan od večjega kamna, težkega 8,1 kilograma, vzorec sam pa tehta 14 gramov.

Eden od vzorcev kamnin na Luni med pristankom Apolla 17 pred 45 leti. Foto: Nasa

Na poletih vesoljskih ladij Apollo v letih od 1969 do 1972 so skupaj z Lune pripeljali na Zemljo kar 2196 različnih kamnov skupaj težkih kar 381 kilogramov. Znanstvena raziskovanja teh kamnov so pozneje pomagala pri razumevanju geološke zgodovine Lune in Zemlje. Prav tako so pripomogla k razumevanju mineralov ter kemičnih snovi in virov, ki so na razpolago za nadaljnja raziskovanja tega nam najbližjega naravnega satelita.

Zadnji obisk na Luni pred 45 leti

Apollo 17 je z močno satelitsko raketo Saturn V proti Luni poletel 7. decembra 1972 in bil zadnji, ki je obiskal Luno. Njegov polet na Luno in nazaj je trajal 12 dni in 14 ur. Na, krovu so bili astronavti Eugene Cernan, ki je bil poveljnik posadke, pilot komandnega in servisnega modula Ronald Evans ter poveljnik lunarnega modula Harrison Schmitt. Komandni in servisni modul se je imenoval America, lunarni modul pa Challenger (Izzivalec).

Astronavta Cernan in Schmitt sta pristala na površini Lune na območju doline Tauruss- Littrow. Tam sta opravila tri sprehode po površini Lune, ki so skupaj trajali 22 ur. Po površini sta se vozila z električnim džipom. Prevozila sta skoraj 36 kilometrov. Od lunarnega modula sta se oddaljila za največ 7,6 kilometra. Zbrala sta 110,5 kilograma vzorcev kamnin, kar je največ med odpravami Apolla. Na Luni sta prebila tri dni.

Mala znano je, da so astronavti s seboj na pot do Lune in nazaj na Zemljo peljali tudi pet malih živih mišk, in sicer štiri samce in eno samičko. Štiri miške so polet preživele, ena je poginila. Ta polet je bil tudi zadnji polet rakete Saturn 5 v vesolje s posadko.