Erdogan razglasil zmago na volitvah

Ankara - Ob 7. uri po srednjeevropskem času so se odprla vrata volišč na turških predčasnih parlamentarnih in predsedniških volitvah. Glas je lahko na volitvah, ki so veljale za največji volilni izziv za turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v njegovi 15-letni vladavini, oddalo okoli 56,3 milijona volivcev.

V času okrepljene opozicije in gospodarske krize Erdoganu grozi izguba absolutne večine v parlamentu, prav tako ni bilo povsem gotovo, da bo izvoljen že danes - a se bo kot vse kaže zgodilo ravno to. Drugi krog tako ne bo potreben.

Volišča so bila odprta do 16. ure po srednjeevropskem času. Danes oddanim glasovom bodo prišteli tiste iz diaspore, kjer je okoli tri milijone volivcev svojo voljo lahko izrazilo že do 19. junija. Delni rezultati kažejo, da se zmaga nasmiha dosedanjemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu in njegovi Stranki za pravičnost in razvoj (AKP). Opozicija je sicer na nogah in opozarja na domnevne manipulacije ter nepravilnostih v poteku volitev, a Erdogana to ne gane - razglasil je namreč zmago.



Po 87,2 odstotka preštetih glasov je po navedbah turške tiskovne agencije Anadolu v vodstvu Erdogan s 53,7-odstotno podporo. Njegov najbližji zasledovalec Muharrem Ince iz glavne opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) je po teh delnih rezultatih prejel 30,2 odstotka glasov.

Na parlamentarnih volitvah so doslej prešteli okoli 83 odstotkov glasov. Po teh delnih izidih je v vodstvu Erdoganova AKP s 43,4 odstotka podpore. Volilna udeležba je bila po navedbah agencije Anadolu 87,5-odstotna. Trenutni izidi kažejo, da je 10-odstotni volilni prag prestopila tudi HDP, ki bi lahko s tem zagotovila, da Erdogan s svojimi zavezniki v parlamentu ne bo imel večine.
 

Volitve pod budnim očesom EU in ZDA

Glasovanje je sicer podrobno spremljala EU, saj Erdogan vztraja, da želi Turčija kljub odsotnosti napredka v pogovorih med stranema postati njena članica. Prav tako so bile pozorne ZDA, ki od nastopa mandata predsednika Donalda Trumpa z zaveznico v zvezi Nato niso uspele izboljšati odnosov. Več deset tisoč Turkov se je ob tem odzvalo na pozive opozicije, naj nadzorujejo potek volitev. V državi so bili tudi opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

Turška največja opozicijska stranka Republikanska ljudska stranka (CHP) je izrazila zaskrbljenost zaradi poročil o nepravilnostih na današnjih predčasnih predsedniških in parlamentarnih volitvah na nemirnem jugovzhodu države. Med drugim naj bi prihajalo do goljufanja z glasovi, na ulicah pa naj bi volivce zastraševali oboroženi neznanci.

Iz province Sanliurfa prihajajo poročila o številnih volilnih nepravilnostih, je izpostavil tiskovni predstavni stranke CHP, iz katere prihaja glavni izzivalec turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana Muharrem Ince, Bulent Tezcan. »Naši kolegi so posredovali, kjer je prišlo do incidentov,« je dodal. Očitke o nepravilnostih je stranka predala pristojni lokalni volilni komisiji kot tudi državni volilni komisiji YSK. »Zagotoviti skušamo varnost glasovalnih skrinjic,« je še dejal.



Do nepravilnosti naj bi med drugim prišlo v okrožju Suruc. Tam naj bi bilo v glasovalni skrinjici več glasovnic, kot je doslej oddanih glasov. V okrožju Eyyubiye so podobno ponoči po navedbah stranke prinesli 100 glasovnic v podporo Ljudskemu zavezništvu, v katerem sta moči združili stranki Pravičnost in razvoj (AKP) ter skrajno desna Stranka nacionalističnega gibanja (MHP).

Na ulicah Suruca naj bi ob tem videli oborožene posameznike, ki naj bi vzbujali napetost in uničevali volilno vzdušje. »Na volivce v Surucu pritiskajo ... vzpostaviti želijo neke vrste ozračje terorja na volilni dan,« je ocenil Tezcan.

V Surucu so bile v času predvolilne kampanje ta mesec ubite štiri osebe. Gre za območje z veliko kurdsko skupnostjo, kjer naj bi se predvsem dobro odrezala prokurdska Ljudska demokratska stranka stranka HDP.

»Agencija Anadolu izvaja manipulacijo. Naše predstavnike na voliščih pozivam, naj ne popustijo in nikoli ne zapustijo glasovalnih skrinjic,« je na Twitterju še zapisal Ince.

Drugi krog - če bi bil potreben - 8. julija

Erdogan je zmagal na vseh volitvah, odkar je njegova konservativna islamska stranka Pravičnost in razvoj (AKP) leta 2002 prišla na oblast. Morebitni drugi krog bi se odvil 8. julija.

V skladu z aprila lani sprejetimi ustavnimi spremembami predsedniške in parlamentarne volitve prvič potekajo na isti dan in po njih bo v državi namesto sedanjega parlamentarnega uveljavljen predsedniški sistem. Z njim bo novi predsednik dobil več pristojnosti, odpravili bodo položaj premierja.
 

Erdogan je zmagal na vseh volitvah, odkar je njegova stranka Pravičnost in razvoj leta 2002 prišla na oblast. FOTO: Emrah Gurel/Ap

Na parlamentarnih volitvah so v skladu z ustavnimi spremembami namesto dosedanjih 550 volili 600 poslancev. V parlament se bodo uvrstile zgolj stranke oziroma koalicije, ki bodo na nacionalni ravni presegle 10-odstotni volilni prag.

AKP je sile združila v koaliciji Ljudsko zavezništvo s skrajno desno Stranko nacionalističnega gibanja (MHP) in drugim ultranacionalističnim gibanjem BBP. Erdogan je bil predsedniški kandidat koalicije.

V opozicijskem Nacionalnem zavezništvu so bile glavne opozicijske stranke - sekularna CHP, desnosredinska stranka Iyi (Dobra), islamistična stranka Saadet ter konservativna Demokratska stranka (DP). Tri imajo svoje predsedniške kandidate - ob Inceju sta kandidata še bivša notranja ministrica in podpredsednica parlamenta Meral Aksener (Iyi) in Temel Karamollaoglu (Saadet).

Samo tri stranke so nastopile same. Med njimi je imela možnost za prestop 10-odstotnega volilnega praga le prokurdska stranka HDP, ki odločno nasprotuje Erdoganu. Njen predsedniški kandidat Selahattin Demirtas je vodil kampanjo kar iz zapora, kjer od novembra 2016 zaradi obtožb terorizma čaka na sojenje.