Tiskane izdaje
V tem, da je ministrstvo še v času ministrice Julijane Bizjak Mlakar vložilo predkazensko poizvedbo zaradi domnevne zlorabe položaja direktorja Slovenskega filmskega centra Jožka Rutarja, ter v dejstvu, da vlada pretekli četrtek na predlog sveta filmske agencije Rutarju ni potrdila drugega direktorskega mandata, slovenski filmski ustvarjalci ne vidijo naključja, ampak logično sosledje.
Še več, prepričani so, da obstajajo interesne skupine, ki si želijo na vsak način preprečiti Rutarjevo imenovanje, posledično pa demolirati Slovenski filmski center, pri čemer naj bi pretekli teden močno asistirali tudi nekateri mediji. Ker Jožku Rutarju s 30. junijem poteče mandat – svet agencije pa naj bi se danes že odločil, da bo vladi za začasnega vršilca dolžnosti predlagal prav Rutarja –, obstaja seveda možnost, da bo agencija od petka brez polnopravnega vodstva, saj je težko pričakovati, da bo vlada temu predlogu naklonjena. S tem bodo, med drugimi posledicami, ustavljeni vsi postopki financiranja že tako finančno podhranjenih filmskih projektov. To pa pomeni, da lahko filmska proizvodnja povsem zastane.
Strokovna združenja s področja filmskega in avdiovizualnega ustvarjanja so tako že pretekli petek na javnost naslovila pismo, v katerem so se enotno postavila v bran dosedanjemu direktorju. Po njihovem so imeli vsi postopki izbora projektov in dodeljevanja javnih sredstev, ki jih je ministrstvo vzelo v pretres, »vedno in v celoti pravno podlago«. Ostro so nastopili tudi proti postopku notranjega nadzora nad zakonitostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo dela filmskega centra, v katerem je ministrstvo preverjalo domnevne nepravilnosti. Dokument, ki »nima ne 'glave' MzK niti opravilne številke in je brez navedbe imen uradnikov, ki so ga pripravili, ter brez podpisov pooblaščenih oseb MzK«, po njihovem »zbuja sum o poštenosti namenov uradne osebe ali oseb, ki so dokument v takšni obliki dale v javnost«.
Danes pa so v prostorih Slovenske kinoteke sklicali še tiskovno konferenco, na kateri so predstavili Poziv k razumu, v katerem so nanizali štiri vprašanja, namenjena ministru Tonetu Peršaku. Prepričani so namreč, da so za nastale razmere krivi uradniki ministrstva za kulturo, med njimi zlasti vršilec dolžnosti direktorata za medije Klemen Kraigher Mišič.
Tiskovna konferenca je potekala ob močnih čustvenih tonih, prav prijateljska ni bila niti do novinarjev. Začela se je z besedami režiserja Mihe Hočevarja, da so časi, kot je to v navadi za slovenski film, črni. Še najmanj so, precej nepričakovano, filmski ustvarjalci govorili o izraziti finančni podhranjenosti slovenskega filma, ki je sicer ena esencialnih težav delovanja domačega avdiovizualnega področja. So pa zato veliko več časa posvetili težavam enega samega producenta in njegovi pogodbi s Slovenskim filmskim centrom o vračilu dolga, ki je za ministrstvo za kulturo - ta je namreč drugostopenjski nadzorni organ filmske agencija - sporna. Tako je bila med govorniki na tiskovni konferenci tudi odvetnica tega producenta. Vsekakor je pomenljivo, da to vseh ostalih prisotnih filmskih ustvarjalcev, ki so tako rekoč zasedli dvorano Kinoteke, ni motilo. Ne glede na to, da gre za spor, ki se tiče le Slovenskega filmskega centra, ministrstva in konkretnega producenta.
»To ni naključje«
»Pozval bi rad gospoda Toneta Peršaka, da nauči nekatere svoje uradnike, kaj je njihovo delo. To je podpora umetnosti in kulturi, ne pa rovarjenje in spletkarjenje. Ministrstvo za kulturo ni zadolženo za vojne, za to imamo ministrstvo za obrambo. Če si ministrstvo za kulturo želi vojno, jo bo dobilo. A na koncu bomo izgubili vsi,« je prisotne med drugimi nagovoril režiser Jan Cvitkovič. Miha Černec, predsednik Društva slovenskih producentov, je dodal, da tiskovne konference niso sklicali zato, da bi branili Jožka Rutarja, ampak zato, ker se je Rutar kot edini kandidat prijavil na javni natečaj po vseh pravilih. »Če pa želi biti kdo vršilec dolžnosti, naj to javno pove, da ga podpremo.«
Klemen Dvornik, predsednik Društva slovenskih režiserjev, je dejal, da bodo naredili vse za zaščito filmskih ustvarjalcev in institucije, ki jih zastopa, pri čemer je tudi on menil, da uradniki ministrstva delujejo dekonstruktivno. Režiser Metod Pevec je opozoril na ponavljajoči se paralelizem: »Vedno, ko so nam [Slovenskemu filmskemu centru] znižali sredstva, smo bili deležni tudi diskreditacij o netransparentni porabi sredstev. To ni naključje.«
Vprašanja, ki so jih naslovili na ministra, s katerim se bodo sicer sestali 5. julija, se nanašajo predvsem na delovanje ministrstva. Od ministra zahtevajo, da se javno opredeli do vsebine osnutka poročila o nadzoru nad zakonitostjo dela SFC ter do korektnosti oziroma zakonitosti »(zlo)rabe uradnih postopkov«. Ta osnutek je namreč po njihovem prepričanju Kraigher Mišič nezakonito posredoval nekaterim medijem in v »svojem bistvu spominja na mehanizem anonimk«.
Poleg tega pozivajo ministra, naj se opredeli do kazenske ovadbe, ki jo je Kraigher Mišič konec decembra 2015 vložil proti direktorju SFC, pa tudi do njihove presoje, da je s tem zlorabil svoj položaj. Tretje vprašanje se nanaša na odnos ministrstva do filmske stroke, namreč, kako bo minister glede na konfliktnost tega razmerja vodil dialog in koliko lahko od njega pričakujejo »zaupanje v izkušnje in stališča stroke, ki prihajajo iz neposredne ustvarjalne prakse«. Na koncu filmski ustvarjalci še sprašujejo ministra, ali bo na vladi »aktivno podprl predlog sveta SFC za ponovno imenovanje Jožka Rutarja za direktorja in tako preprečil brezvladje ali izsiljeno imenovanje začasnega vršilca dolžnosti«.
Po naših informacijah vlada na četrtkovi seji kljub predlogu sveta agencije Jožka Rutarja ne bo imenovala za vršilca dolžnosti.
V spodnji priponki je celotno besedilo poziva, ki so ga strokovna filmska združenja danes naslovila na ministra za kulturo.
