Tiskane izdaje
Bruselj – »Vsi razumemo, da je promet hrbtenica našega razvoja,« pravijo v evropski komisiji, vendar dodajajo, da so se emisije prometa od leta 1990 zvišale za 21 odstotkov, medtem ko drugi resorji emisije znižujejo.
Evropska unija mora emisije toplogrednih plinov zmanjšati za petino do leta 2020, potem pa do leta 2030 že za 40 odstotkov v primerjavi z letom 1990. V prometu emisije zgledno znižujejo le železnice, ki se elektrificirajo. »Do zdaj sta k znižanju emisij največ prispevali industrija in energetika, vendar bo za večje znižanje moral svoje prispevati tudi promet,« pravijo v komisiji in dodajajo, da je ta sektor zdaj odgovoren za 23 odstotkov vseh emisij.
Od tega največ, 72,8 odstotka emisij, povzroča cestni promet, po 13 odstotkov ladijski in letalski promet, železnice pa imajo 0,6-odstotni delež. V cestnem prometu pa kar 75 odstotkov emisij izpustijo osebni avtomobili in kombiji. Komisarka za promet Violeta Bulc je dejala, da bo treba modernizirati industrijo vozil, mobilnost pa mora postati storitev, za kar so nujne trajnostne multimodalne rešitve. Ob tem je opozorila, da 93 odstotkov evropskega prometa še vedno poganja nafta. Prvi strateški premik je tako elektrifikacija, pri čemer pa je treba strateško razmisliti o infrastrukturi in tudi digitalizaciji, ki prodira v vse pore cestnega pa tudi drugega prometa.
»Najhitrejša pot do dekarbonizacije cestnega prometa so železnice. Vendar imamo v EU 11.000 lokalnih pravil. Zato bo treba sprejeti nov zakonodajni okvir za železnice,« pravi komisarka in priznava, da bo treba spremeniti tudi veliko druge zakonodaje, ki zdaj denimo ne omogoča javne uporabe avtonomnih vozil.
Komisija poudarja pomen mest, ki lahko za ukrepe trajnostne mobilnosti dobijo tudi veliko evropskega denarja iz več programov. Mesta se pri tem odločajo za prave mešanice mobilnosti, med vsebinami pa morajo biti hoja, kolesarjenje, javni promet in souporaba vozil, tovorna kolesa, čistejši avtomobili in avtobusi. Digitalizacija pri tem prinese znižanje porabe energije, zmanjšanje gneče, povečanje mobilnosti ljudi in blaga ter zanesljivosti storitev.
Letala bodo ostala na istem
V letalstvu emisije najhitreje naraščajo. Prvi svetovni sporazum za zmanjšanje emisij je mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) sprejela 6. oktobra. Od leta 2021 bodo po tem dogovoru poleti med 66 državami, med katerimi letala povzročijo 80 odstotkov emisij letalskega prometa, vključeni v shemo trgovanja z emisijami. Bulčeva upa, da se bo sporazumu v štirih letih pridružilo še več držav.
Paul Steele, podpredsednik mednarodnega združenja za letalski promet (IATA), je povedal, da so se v letalstvu leta 2010 zavezali k 1,5-odstotnemu zmanjševanju emisij vsako leto. Vendar pa število letalskih prevozov vsako leto zraste za štiri ali pet odstotkov. Leta 2020 bo zato treba uvesti še več ukrepov, čeprav so nova letala že zdaj od 15 do 20 odstotkov učinkovitejša kot stara. Sedeži na letalih so tako že lažji, industrija pa pritiska, da bi se izboljšala tudi organiziranost letališč. Thierry Nowaczyk iz Airbusa je dodal, da gorivo predstavlja med 30 in 70 odstotkov stroškov poleta, zato letalska industrija vlaga 3,7 milijarde evrov v raziskave, kako ta strošek zmanjšati. Še najbližje se zdi uporaba biogoriv iz odpadkov, zgolj na elektriko velika letala za zdaj letijo le 10 minut.
Letalske družbe bodo morale zmanjševati emisije drugje. Foto Jure Eržen/Delo
Andrew Murphy iz organizacije Transport & Environment (Promet in okolje) pa je opozoril, da ga je ena od nizkocenovnih letalskih družb ravno opozorila, da lahko leti v London za dva evra. »Države masivno spodbujajo emisije, saj dajejo velike subvencije letališčem in letalskim družbam,« je dejal. Razširitev londonskega letališča Heathrow je tako označil za norost, saj bo letalski promet pomenil že polovico, če ne kar dveh tretjin vseh britanskih emisij leta 2050. »Vsaj polovica letalskih linij z evropskih letališč je krajših od 1000 kilometrov. Kitajska gradi hitre železnice na takih razdaljah,« pravi Murphy.
Ladje bodo zmanjševale izpuste
Svetovni ladijski promet izpusti 1000 milijonov ton ogljikovega dioksida na leto, kar pomeni 2,5 odstotka svetovnih emisij. Do leta 2050 naj bi se obseg ladijskega prometa povečal še za 50 do 250 odstotkov, že zdaj pa se v tem poslu obrača 500 milijard evrov na leto. Ta oblika prevoza blaga je namreč ključna, če bi veliko pristanišče, kot je Rotterdam, zaprli za 48 ur, bi to imelo občuten vpliv na evropsko gospodarstvo.
Zato je nujna globalna rešitev, evropska podjetja imajo namreč lahko ladje registrirane tudi v državah zunaj EU. Mednarodni ladijski promet ni v shemi trgovanja z emisijami, vendar v komisiji verjamejo, da je mogoče v ladijskem prometu zmanjšati emisije za najmanj 40 odstotkov med letoma 2005 in 2050. Strategija, ki jo je Evropska unija sprejela leta 2013, predvideva nadzor emisij velikih ladij v evropskih pristaniščih in postavlja cilje za zmanjšanje emisij. Lani so tako začeli nadzirati in posredovati podatke o emisijah, komisija pa je pričakovala, da bodo evropski ukrepi premaknili naprej tudi svetovno politiko.
Ladje na morju pogosto kurijo kar mazut. Foto Jože Suhadolnik/Delo
Ta teden naj bi mednarodna organizacija za ladijski promet (IMO) v Londonu sprejela vsaj zavezo za začetek zbiranja podatkov o emisijah na svetovni ravni. Cilji za zmanjšanje emisij naj bi prišli na vrsto leta 2018 ali 2019. »Pričakujem, da bo odbor IMO ta teden formalno sprejel zavezujočo globalno shemo za zbiranje podatkov o emisijah ladij. To seveda ne bo dovolj, nujni so tudi koraki naprej, denimo novi standardi za nove ladje in globalna omejitev za žveplo,« je povedala Bulčeva.
Evropska shema za zmanjšanje emisij ladij pa bo začela veljati leta 2018. Ladje imajo namreč velik vpliv na življenje ljudi na obalah, saj jih ponavadi poganja najslabše gorivo z veliko žvepla. Velike omejitve emisij bodo najprej veljale za Baltik, Severno morje in Rokavski preliv.
Denar in infrastruktura
Vendar je za vse to nujna prava infrastruktura. Države članice morajo tako do sredine novembra komisiji poročati, kako daleč so s postavitvijo električnih polnilnic, črpalk za vodik, pa tudi utekočinjen zemeljski plin za cestni promet. Poleg tega bodo morale države do leta 2025 zagotoviti električne polnilnice in črpalke za plin tudi v pristaniščih na evropsko pomembnih koridorjih, torej tudi v Luki Koper.
Velike rezerve za vse oblike prometa so tudi v boljši organiziranosti. Letala bi brez čakanja in samo z jadranjem do pristanka prihranila osem odstotkov goriva, digitalizacija bo pomagala tudi v cestnem prometu.
Za čistejši ladijski promet so v programih CEF in TEN-T doslej zagotovili 600 milijonov evrov, v letošnjem pozivu bodo dodali še 60 milijonov evrov. Zagotovili bodo tudi za 750 milijonov zelenih ladijskih jamstev in 353 milijonov evrov za raziskave znotraj Horizonta 2020. Pristanišča lahko bolj umazanim ladjam zaračunavajo več, čistejšim pa manj, to možnost za zdaj uporablja 30 pristanišč.
Za ves promet je bilo na voljo 24,05 milijarde evrov. Večinoma denarja so države doslej porabile za 175 železniških projektov za skupaj 14,6 milijarde evrov. »Družbe se prebujajo, občutek imam, da vsi želijo biti zraven,« je optimistična Bulčeva.
