Po L.A. Zaupno iz Eminema naredil igralca

Najboljše zgodbe so tiste, ki prihajajo iz srca. In četudi marsičesa za zgodbo kriminalne neo-noir uspešnice L.A. Zaupno verjetno ni mogel črpati iz osebnih izkušenj, je vendar privrela iz srčike njegove biti. »Vedno sem želel povedati zgodbo, ki bi bila postavljena v Los Angeles v 50. letih. Tam sem namreč odraščal. To je mesto mojih otroških spominov. Privlačil pa me je tudi razloček med resničnostjo in iluzijami. Razlika med tem, kako je nekaj videti na prvi pogled in kakšno je v resnici. Ne nazadnje je tudi Hollywood mesto iluzij,« je pred časom povedal Curtis Hanson, ki je zdaj, v 72. letu starosti, zaprl oči.

V torek, 20. septembra, so na dom filmskega ustvarjalca pridrveli reševalci. Odzvali so se na klic v sili. Na tleh vile na Hansonovem naslovu naj bi namreč ležal moški brez zavesti, a pomoč je prišla prepozno. Razglasili so ga za mrtvega, da je Hanson umrl naravne smrti, pa naj bi potrdil tudi mrliški oglednik. Kaj je botrovalo njegovi smrti, še ni uradno potrjeno, a po meki sedme umetnosti se šušlja, da naj bi mu odpovedalo srce. Kot so Hansona tudi vse od njegovega umika iz sveta filma pred nekaj leti spremljale govorice, da ga je zadelo prekletstvo alzheimerjeve bolezni.

Prehitel ga je Titanik

Spretnost pisane besede mu je bila položena v zibelko. Curtis Lee Hanson, ki je na svet privekal leta 1945, si je vsakdanji kruh namreč služil kot novinar, poklicna pot pa mu je na pot pripeljala tudi filmske ustvarjalce, kot sta bila John Ford in Vincente Minnelli. »Pogovori z njima so bili skoraj kot moj uvod v šolo filmske umetnosti,« je povedal in se, navdušen nad filmom, vpisal na hitri tečaj filmskega ustvarjanja ter novinarsko pisano besedo zamenjal za pisanje scenarijev. Slednje je nato razširil še na režijo, zaradi katere si je pri lahkotni komediji Losin' it podal roke s tedaj še mladim Tomom Cruisom, pri kriminalni drami Bad Influence pa je režisersko taktirko vihtel nad Jamesom Spaderjem in Robom Lowom. Ko je vendar prišla prelomna sredina 90. letih, ko je združil moči z Brianom Helgelandom, s katerim sta v filmsko zakladnico poslala hit L.A. Zaupno. »Oster, vizualno čudovit, neverjetno zabaven poklon tistemu Hollywoodu, ki se je stvari še loteval na stari način,« so o filmu iz leta 1997 zapisali v New York Timesu, scenaristoma pa se je z najvišjim priznanjem priklonila tudi kritiška srenja – s scenarističnim oskarjem. Žal pa sta se Hansonu zlata kipca še za režijo in najboljši film izmuznila med prsti in pristala v naročju Jamesa Camerona, ki se je podpisal pod megauspešnico Titanik.

Uspeh z L.A. Zaupno ni bil le srečen poizkus, saj je podobno zmagoslavje ponovil že nekaj let pozneje z rapersko dramo 8 milj, filmskim prvencem glasbenika Eminema, čigar življenje je zgodbo tudi navdihnilo. »Curtis je verjel vame in v najino noro idejo, da bi posnela film o raperskih dvobojih v Detroitu. Iz mene je naredil igralca in lahko sem srečen, da sem ga poznal,« pa se je Eminem zdaj poklonil pokojnemu filmarju, zaradi katerega se je v zgodovino zapisal kot prvi ustvarjalec hiphop glasbe, ki je dobil oskarja.