KOBILJE – Da bi v občinskem proračunu ostalo več denarja za javna dela in s tem za razvoj občine, se je župan Kobilja Robert Ščap odločil, da bo županoval brezplačno. S privarčevanim denarjem lahko ena najmanjših slovenskih občin sofinancira plačo osmim javnim delavcem in tako med drugim sama čisti vodotoke, kar je sicer naloga države.
Država je pozabila
Glede na to, da je občina majhna, je temu primerno tudi župansko nadomestilo, ki se mu je Ščap odpovedal. Občini je privarčeval 16.000 evrov na leto. A s tem denarjem lahko sofinancirajo plačo osmim javnim delavcem, ki opravljajo različna dela. Delo je tako dobila tudi Marjana Nemet, ki je bila po stečaju Mure brezposelna. Tega je bila tem bolj vesela, ker je brez redne zaposlitve ostal tudi mož. O tem, kaj so pravkar opravili, pa je povedala: »Očistili smo strugo Kobiljskega potoka, ki je bila zaraščena in je zato povzročila jesenske poplave.«
Nato jo bodo še razširili, nasip pa utrdili. Z enako zavzetostjo se bodo lotili naslednjih projektov. V načrtu imajo sanacijo državne ceste, ki je v zelo slabem stanju. Cestišče se useda, je brez pločnikov in že predolgo čaka na nujno prenovo. Lastnica je sicer država, a če bodo čakali nanjo, bodo prej obupali. Zato je morala vskočiti občina, ugotavlja župan Ščap: »Država je že zdavnaj pozabila na majhne, obrobne občine.«
Svoje odločitve o odpovedi plačilu Ščap ni hotel obešati na veliki zvon. Plačo si pač zasluži v svojem podjetju. Ne želi se niti postavljati za zgled drugim. Županske kolege, ki pač prejemajo plačilo za svoje delo na občini, popolnoma razume in jih spoštuje.
Odločil je glas več
V občini Kobilje, kjer je bil v prejšnjem mandatu predsednik nadzornega odbora, pa Ščapova odločitev niti ne izstopa. Že v prejšnjem mandatu so se svetniki občasno odpovedali sejninam v prid šolarjem tamkajšnje osnovne šole ali pomagali v kakšni drugi širše pomembni akciji.
Ob tej priložnosti omenimo, da je imel Ščap po lanskih lokalnih volitvah kar precej težav s prevzemom funkcije, saj je zmagal za en sam glas prednosti pred nasprotnim kandidatom. Potrebnih je bilo kar veliko preverjanj in postopkov, preden so ga uradno potrdili.
Čeprav je sprva marsikaterega dušebrižnika skrbela smotrnost oblikovanja tako majhne občine, je ta več kot le upravičila svoj obstoj. Med 212 slovenskimi občinami je kobiljska med najmanjšimi. Na približno 20 kvadratnih kilometrih, ki jih s treh strani zamejuje Madžarska, živi okoli 600 Kobiljčanov, ki kljub krizi zrejo v prihodnost z zmernim optimizmom.
Brekov list Kobilje leži na skrajnem severovzhodu Slovenije ob slovensko-madžarski meji, kjer državi povezuje cesta do Nemesnépa. V vsej Sloveniji ima prav ta občina najnižjo letno količino padavin, le 741 mm. Je ena od treh slovenskih občin z le enim samim naseljem. Je pa v Kobilju, ki je pred 12 leti vstopilo v območje Krajinskega parka Goričko, precej naravnih in kulturnih zanimivosti. V parku ob cerkvi sv. Martina, denimo, raseta breka (Sorbus torminalis), največji drevesi te vrste v Sloveniji. Brek je bil nekoč precej pogosto drevo, njegovi sadeži postanejo užitni šele po prvi jesenski zmrzali. Brekov list so Kobiljani postavili v svoj občinski grb. |
