Kmet s poplavo čez noč izgubi nad 10.000 evrov

KRŠKO – Po siloviti suši, ki je morila polja in travnike avgusta, spomnimo, v soboto, 26. avgusta, je temperatura zlezla na 34 °C, so nalivi v minulih dneh do vrha napolnili struge rek, ki so se na nižje ležečih predelih razlile čez travnike in polja.

V 21. stoletju smo doživeli že sedem stoletnih poplav, med njimi leta 2007 v Železnikih in 2010. celo petstoletni. Toda kmetje na Krškem polju, zlasti tisti ob Krki na Šentjernejskem polju in okoli Kostanjevice na Krki, stoletne vode doživljajo vsako leto.

Voda jim septembra zaliva trajne nasade, papriko in paradižnik ter fižol v rastlinjakih, pa zelje in jagode na polju.

V sredo je dež po Sloveniji ponehal, in medtem ko so reke v severni Sloveniji začele upadati, se je Krka na Krškem polju spet bohotno razlila po travnikih in njivah ter zalila del Kostanjevice na Krki.

Prebivalci vasi ob reki so vajeni poplav, a zadnja leta zmajujejo z glavo, saj voda prav vsako jesen kmetom odnaša velik del pridelka.
Kmet Marjan Jurečič nam je na hitro orisal ekonomiko poplave. »Če nam denimo poplavi hektar radiča, kjer ga običajno vzgojimo od 10 do 15 ton, je to zelo velik izpad pridelka in prihodka.«

Če računamo, da je odkupna cena radiča od 70 do 90 centov za kilogram, potem bo kmet s poplavo čez noč izgubil dobrih 10.000 evrov. Četudi voda odteče, se zelenjave zaradi nevarnosti onesnaženja ne sme prodati. »Vse, kar lahko naredimo, je, da počakamo, da se njiva osuši, radič podorjemo in njivo pripravimo za nov posevek.« A pridelava zelenjave je intenzivno delovna panoga, zato je izguba še večja.

Zelje in paprika pod vodo

Na ogled škode smo se odpravili kar s tradicionalnim kostanjeviškim lesenim čolnom, saj je bila cesta iz Kostanjevice na Krki proti Malencam poplavljena in zaprta. Kmetje imajo rastlinjake med to cesto in nekaj sto metrov oddaljeno Krko, ki je narasla za kake tri metre. V čoln smo vstopili pri mostu pri kopališču, kjer obiskovalci poleti običajno parkirajo avtomobile, in zaveslali proti toku.

Na drevesih smo opazili sledi bobrov, ki ob poplavah označujejo svoj teritorij, tu in tam je nad vodo priletela kakšna ptica.
Voda je zalila že prvo njivo z nasadom jagod. Gladino so krasile dolge zelene vrste, tu in tam smo opazili kakšen beli cvet, če pa si veslo pomočil ob jagodni grm, se je na lesu zasvetila rdeča jagoda.

Nato smo zaveslali v polje zrelih, zeljnih glav, ki so na široko razprostrle svoje liste. Mladi pridelovalec zelenjave Andrej Pavlovič iz Sajevc, ki mu Krka le redko poplavi kakšno njivo, je povedal, da so zelje pravkar pospravili. »Če bi zalilo, nimaš kaj, lahko samo podorješ in pozabiš na pridelek.« Kmetje pri Malencah so zamudili. A kdo lahko napove povodenj za tri dni naprej? Zelenjavarji pač nimajo le ene njive!
Odkupna cena zelja je trenutno od 25 do 30 centov, na hektarju pa ga zraste približno 25 do 30 ton. Sliši se veliko, toda za ilustracijo: če kmetu ob vseh stroških ostane od dva do tri tisoč evrov, je lahko kar vesel. In dodajmo še to, da je bila lani odkupna cena zelja 12 centov. V tem primeru mu ni ostalo nič oz. je pri zelju pristal v rdečih številkah.

Med drevesi, okoli katerih se lahko poleti sprehajamo, smo priveslali do prvih rastlinjakov, kjer je bila vsa paprika pod vodo.
»Zdaj bi bilo za kmeta najceneje, da bi jo pobiral kar s čolnom in jo peljal po Krki na trg,« smo se hecali. Eno smo utrgali z vrha grma in poskusili. Ko si zagrizel vanjo, je pokala kot sveže, še ne prav zrelo jabolko. V naslednjem rastlinjaku je zalilo fižol, ki je letos zaradi suše in vročine zelo slabo rasel.

Kmetu je zalilo nekaj orodja, malo prikolico in nekaj posode. Malo naprej so na vodi plavali kupčki odtrgane paprike. Kot nam je povedal Miran Naglič s kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS), je tragedija kmetov na poplavnih območjih ta, da gre v primerjavi z denimo sušo za posamezne primere. »Ker gre za posamezne poplavne lokacije, poplave v sklopu celotne države kmetom ne naredijo toliko škode kot denimo suša, zato jih ne moremo nikoli razglasiti za naravno katastrofo. Zato se prizadeti kmetje nimajo kam obrniti po pomoč. Poplavljene kmetije pa so lahko prizadete celo bolj kot ob suši.« Pavlovič dodaja, da se rastlinjakov ne splača zavarovati, saj je cena zavarovanja občutno previsoka.

Povejmo, da krškopoljski kmetje pridelajo več kot 20 odstotkov vse zelenjave v Sloveniji, kjer je pridelava letu 2016 upadla za osem odstotkov. Pa je videti, da to nikogar v tej državi ne skrbi prav preveč.