Le zmage nad malimi ne bodo dovolj za naslov

Ljubljana – »Zdaj gremo na polno,« je odločeno napovedal še slab mesec 34-letni kapetan Olimpije Branko Ilić. Zeleno-beli nogometaši bodo danes s skupnim treningom začeli priprave za spomladanski šampionski boj z Mariborom.

Z vedenjem, kaj je jeseni (z)manjkalo, boste vstopili v novo leto. Ali formulo, ki naj bi odločila dvoboj z Mariborom, poznajo tudi trener, igralci?

Mislim, da vsi dobro vedo, na kakšen način se zmaguje in kakšna je formula za naslov prvaka. Kdor tega še ne ve, mu bom z veseljem povedal ali pojasnil, na lep način ali pa na malo bolj robatega. Jesen je bila dovolj poučna in sporočilna.

Kaj dobrega in slabega vam je prinesla?

Začel bom pri slabem. Razpletla se je z grenkobo, saj bi morali izkoristiti Mariborovo igranje v ligi prvakov. Vlogi pred drugim delom sezone bi morali biti obrnjeni, čeprav me napadanje iz ozadja prav nič ne moti. Bili smo neučinkoviti, premalo konkretni in v končnici leta tudi prej mentalno kot telesno utrujeni. Dobro pa je, da imamo kakovosten igralski kader in moštvo, ki lahko napreduje v vseh delih igre. Veliko rezerve imajo tudi igralci, smo mlado moštvo.

Nastopate v vlogi avtoritete in igralca z največ izkušnjami. Mar igralci slišijo vaš glas, ali trener upošteva vaše mnenje?

Mislim, da me kar dobro slišijo in upoštevajo, tudi trener mi prisluhne, toda hkrati se je treba zavedati, in tega se, da sem vendarle igralec, ki mora upoštevati hierarhijo. Enako jo morajo tudi soigralci. Veliko si upam, sem odločen in motiviran, a sem tudi realist.

Kakšna je iz vašega zornega kota celostna moštvena podoba?

Že jeseni smo igrali v dobršni meri na visoki ravni. Bila so nihanja in pomanjkljivosti, toda bili smo tudi moštvo v ustvarjanju. V težave smo zašli po tem, ko so nas tekmeci še bolj natančno prebrali in se na nas temeljito pripravili.

Kaj je Olimpijo ločilo od Maribora?

Nimamo še vcepljenega zmagovalnega značaja, rutine zmagovanja, ambicioznosti in samozavesti. Tega imajo Mariborčani v izobilju in vse na najboljši močni način upodablja Marcos Tavares. Težko vidiš igralca, ki mu toliko in enako hkrati pomeni gol ali zmaga proti palčkom ali velikim. Zanj ni razlike, enako vesel je gola proti Ankaranu kot proti Sevilli. Hoče zmagovati. Na moštveni ravni to pomeni, da je Maribor zmagoval v 90. minuti ali še pozneje. Maribor je obrtniško izurjen do potankosti in vztraja pri svojem modelu igre že vrsto let. Zato mu je prinesel toliko uspehov tudi proti boljšim tekmecem.

Toda slovenski nogomet ne potrebuje dveh Mariborov.

Želel bi si značajsko enakost, na igrišču pa različna tekmeca v tem, kako igrata in kako zmagujeta. Olimpija si mora zgraditi svoj slog, še bolj privlačnega. Takšnega, ki bo navijače privabljal tudi z igro.

Bo takšna dovolj za zmage nad Mariborom?

Bo, vsekakor pa bi že jesenska Olimpija bila šampionska, če bi jo spodbujalo na vsaki tekmi najmanj 4000, 5000 navijačev. Ampak ne krivim jih za pomanjkanje zaupanja, da nas ne podpirajo v večjem številu, kot bi želeli, saj je naša naloga, da jih izzovemo, da bi nas na tekmah spodbujali glasno in številčno. Za njihovo pomoč in zaupanje se bomo morali truditi vsako tekmo. Izhodišče za napad na Maribor pa je takšno, da zgolj staro pravilo, po katerem je bilo treba osvajati točke proti malim, ne bo dovolj. Spomladi bomo morali zasenčiti vijolične tudi v derbijih.

Ker so drugi klubi preslabi, da bi računali na njihovo pomoč?

Upam, da bodo boljši. V primerjavi z minulo sezono so slabši, razen Domžal, ki jih uvrščam ob bok z Mariborom in Olimpijo.

V kriznem obdobju je oči bodla neučinkovita igra. Je Olimpija morda premalo tvegala?

Bili smo predvidljivi in da, najbrž tudi premalo tvegali. Točke smo izgubljali tudi takrat, ko smo zmogli 20 ali več strelov, ampak to je bila le statistika. Olimpija, kar je izziv za pomlad, si mora priigrati 20 strelov, od katerih jih bo polovico letelo proti vratom in ne mimo.

Kakšno Olimpijo bi si spomladi želeli videti na igrišču?

Da bi napadala tako, da bo 'devetici' omogočila priložnosti, da bo še bolj nepredvidljiva, da bo napadala po globini in manj v širino. Tega čez noč ni kar tako lahko uveljaviti. Prednost je, da se bomo naposled lahko uigrali in ujeli s trenerjevimi zahtevami, saj poleti nismo imeli dovolj časa. Želim si, da bi bila igra mešanica ostrine, agresivnosti, ambicioznosti in pretkanosti ter zrelosti. Za slednje smo odgovorni starejši igralci, za prve naj bo zgled Issah Abass. On je 'peklenšček', težko ga je brzdati, tečen, agresiven, napadalen, ambiciozen je tudi na treningih, ki imajo z Bišćanom res višjo kakovost. Je pa Abass zelo težko vodljiv, kar pogosto škoduje moštvu in njemu. Ampak odločilno bo, kako drzni bomo igralci. Vse bom naredil, da bo vsak posameznik dihal za Olimpijo.