Torek, 6. 2. 2018, 13.48
6 let, 2 meseca
Facebook na sodišču zaradi cenzure Courbetove slike ženskih genitalij
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,08
1
Po letih pravnega spora med uporabnikom in Facebookom zaradi cenzure slike Izvor sveta, ki jo je v 19. stoletju naslikal umetnik Gustave Courbet, je zdaj odločeno: tožbo bo obravnavalo francosko sodišče.
V imenu svobode izražanja je šolski učitelj Frederic Durand tožil Facebook, ki mu je leta 2011 "brez opozorila in utemeljitve" po tem, ko je na svojem profilu objavil fotografijo Courbetovega zgodovinskega umetniškega dela, deaktiviral njegov uporabniški račun.
Za družbeno omrežje je bila sporna golota. Umetnina Izvor sveta, ki je nastala leta 1866, namreč prikazuje žensko spolovilo takoj po spolnem odnosu.
To pa je bilo za digitalnega giganta sporno, ker takrat še ni spremenil svoje politike - od leta 2015 namreč dovoli objavljanje golote v umetniških delih. Slika, ki je danes pojmovana kot mojstrovina 19. stoletja in je od leta 1995 v pariškem muzeju Musee d'Orsay, od nastanka vzbuja različne odzive, tudi nelagodje, ob objavi pa je zmotila cenzurno politiko Facebooka.
Facebook se je nato pet let poskušal izogniti sojenju na sodišču v Franciji z zagovorom, da se je 59-letni učitelj, ko je pri njih odprl svoj uporabniški račun, s pravili in pogoji uporabe strinjal, da morebitne spore rešuje sodišče v Kaliforniji. Vendar pa je po pritožbah odločeno, da bo tožbo obravnavalo francosko sodišče.
Olje na platnu je francoski slikar Gustave Courbet naredil po naročilu turškega diplomata Khalil-Beya, veleposlanika Otomanskega imperija v Atenah in St. Peterburgu in znanega zbiratelja umetnin. Od leta 1995 je ta del zbirke pariškega Musee d'Orsay .
Olje na platnu po naročilu turškega diplomata
Kontroverzno podobo je francoski slikar Gustave Courbet naslikal po naročilu turškega diplomata Khalil-Beya, veleposlanika Otomanskega imperija v Atenah in St. Peterburgu, ki je nekaj časa živel tudi v Parizu. Khalil-Bey je bil znani zbiratelj, lastnik številnih del francoskih romantikov.
O nadaljnjem lastništvu slike, dokler ni kot mojstrovina francoske moderne umetnosti 19. stoletja leta 1995 postala del zbirke francoskega muzeja Musee d'Orsay v Parizu, obstaja več zgodb.
Po nekaterih različicah so jo iz Khalil-Beyove zbirke prodali trgovcu z umetninami Antoineu de la Nardu. Obstaja tudi nekaj zapisov, kot priča zgodovina, da so jo na začetku 20. stoletja našli na Madžarskem in da je bila po drugi svetovni vojni del zbirke francoskega psihoanalitika Jacquesa Lacana.
Slika Izvor sveta, kot je zapisano na spletni strani muzeja, še vedno odpira določena "vprašanja o voajerizmu".
Vprašanja o voajerizmu
Slika Izvor sveta, kot je zapisano na spletni strani muzeja, pa še vedno odpira določena "vprašanja o voajerizmu". Vendar pa je zahvaljujoč "Courbetevi virtuoznosti in prefinjeni uporabi barvne skale", kot so tudi zapisali v muzeju, zaobšla "pornografski status".
Drzen in odkrit umetniški jezik pa ni prekinil vseh povezav s tradicijo, še pravijo v umetnostni instituciji, saj je na formalni slikarski ravni mogoče slediti tudi določenim povezavam francoskega slikarja s predhodnimi zgodovinskimi likovnimi deli.
Facebook je cenzuriral del francoske kulturne dediščine
Durantov odvetnik Stephane Cottineaud po navajanju Forbesa zatrjuje, da je prepoved profila njegovega klienta zaradi objave golote Facebook cenzuriral mojstrovino, ki je del "francoske kulturne dediščine", njeno reprodukcijo pa je danes mogoče videti na različnih uporabniških računih.
Zaradi tega francoski učitelj zahteva obnovitev svojega profila in 20 tisoč evrov odškodnine.
1