Dobri novinarji hodijo po robu, a odgovorno

Odgovorni uredniki medijev so se zavezali za večjo odgovornost pri poročanju o občutljivih temah.

Objavljeno
18. december 2014 15.32
rsi*MNENJA/SOBOTNA
Sonja Merljak, notranja politika, Ni. Č., Delo.si
Sonja Merljak, notranja politika, Ni. Č., Delo.si
Ljubljana - Zaradi erozije profesionalnih in etičnih standardov v medijskem prostoru so odgovorni uredniki in predstavniki nekaterih medijev podpisali zavezo, da bodo spoštovali Kodeks novinarjev Slovenije, objavljali razsodbe Novinarskega častnega razsodišča, poskrbeli za dodatno izobraževanje sodelavcev, pa tudi, da bodo spremljali medijsko prakso.

S tem želijo izboljšati medijske vsebine in prevzemanje odgovornosti za poročanje o občutljivih primerih. Zavezo so že podpisali odgovorni uredniki oziroma predstavniki Radia Slovenija, POP TV, Kanala A, 24ur.com, Dela, Dnevnika, Večera, Slovenske tiskovne agencije in Radia Študent. Podpis so napovedali tudi odgovorni uredniki Televizije Slovenija, Žurnala24, Primorskih novic, Radia 1 in Radia Antena.

Predsednik Društva novinarjev Slovenije Matija Stepišnik je poudaril, da bodo k podpisu v prihodnje ponovno pozvali tudi predstavnike drugih medijev. Predvsem želijo, da bi se pridružili tisti največji, to so Slovenske novice, Svet24, Planet TV, Planet Siol.net, Finance, Mladino in Reporter.

»Razpravo odgovornih urednikov bi potrebovali že prej in jo potrebujemo ves čas,« je poudaril Matija Stepišnik, »a tragični epilog mariborske zgodbe je postal točka preloma, zaradi katere smo v Društvu novinarjev Slovenije odgovorne urednike medijev pozvali k podpisu javnih zavez za boljše medije. Z njimi želimo vzpostaviti dialog urednikov, okrepiti zavezo medijev profesionalnim in etičnim standardom, zapisanim v Kodeksu novinarjev Slovenije, in začeti razpravo o temeljnih problemih v novinarstvu.«

Po besedah predsednice Novinarskega častnega razsodišča (NČR) Ranke Ivelja se raven etične drže v medijih nevarno znižuje. Po odzivih na prijave, ki jih NČR pošilja novinarjem in urednikom, ugotavlja, da veljajo v mnogih medijih za pomemben organ. »Nekaterim to vzame veliko časa, zlasti tistim, ki hodijo po robu. A tako je dobro novinarstvo. Včasih imam slab občutek, ker se morajo nekateri kar naprej braniti in posredovati številne podatke, za katere jih prosimo. Velikokrat jih tudi oprostimo. Tudi če komu zdrsne, ga ne obsojamo, naše razsodbe so priporočila za nadaljnje ravnanje zlasti mladim novinarjem. Z njimi opozorimo na dileme in pokažemo, kako bi ravnali v določenih primerih.«

Razsodbe zadnja leta objavljajo samo na svoji spletni strani. Ker so dolge in včasih suhoparne so jih v medijih nehali objavljati. A ker imajo zdaj vsi tudi svoje portale, bi lahko tam poskrbeli za rubriko, v katerih bi objavljali zlasti tiste razsodbe, ki se tičejo novinarjev njihove medijske hiše, še bolje pa vse. »Tako bi bili bralci z njimi bolj seznanjeni, obenem pa bi jih soočili z našimi dilemami. Tudi novinarji z večdesetletno prakso se v posameznih primerih težko odločimo, kako ravnati.«

Zaveze za boljše medije naj bi tako bile najmanjši skupni imenovalec tistih medijev, ki želijo biti odgovorni do javnosti. »Ne bodo jih ponotranjili vsi novinarji, jih bo pa velika večina,« je prepričana Ranka Ivelja.