Za 420 kvadratnih metrov velik objekt z zemljiščem, ki ga namerava občina uporabiti v protokolarne in turistične namene, je občina na dražbi v začetku februarja odštela 551.000 evrov.
Poleg tega je občinski svet potrdil tudi določbo, po kateri lahko mestna občina v primeru spremenjenih prostorskih potreb, ki jih ni bilo moč določiti ob pripravi načrta ravnanja z občinskim premoženjem, ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, sklene pravne posle, ki niso predvideni v veljavnem načrtu. Pri tem lahko v letu 2017 skupna vrednost poslov znaša največ 1,5 milijona evrov. Do zdaj je župan lahko samostojno odločal za posle v višini do 20.000 evrov proračunskega denarja.
Samostojna svetnica Polka Bošković je sicer predlagala umik točke dnevnega reda, saj da je glasovanje o nakupu Gradu Glem po njenem zgolj politično dejanje. Župan Boris Popovič si je po besedah Boškovićeve prilastil pooblastila občinskega sveta, predvsem pa je bil nakup nepremičnine nezakonito dejanje, ker zanj ni bilo pooblastila občinskega sveta. "Če bi bilo zakonito, te točke danes ne bi bilo na dnevnem redu," je dodala.
Da so sklepi, ki se jih sprejema za nazaj, nezakoniti, je menila tudi Olga Franca (SLS). V ZL pa so že ob sprejemanju dnevnega reda podprli umik točke dnevnega reda, saj, kot je dejala Maja Tašner Vatovec, ne želijo podpreti kršitev zakona.
Vodja urada za nepremičnine Melita Osvaldič je nakup nepremičnine na Glemu utemeljila z uresničevanjem poslanstva turističnega razvoja občine in razvoja njenega podeželja. Že pred leti so na občini namreč ugotovili, da za zaokrožitev turističnih projektov na podeželju ni primernega protokolarnega objekta. V preteklosti so si v Kopru sicer prizadevali na nakup Gradu Socerb, a zaman. Med drugim je Osvaldičeva izpostavila tudi izjemno ugodno ceno, saj je tržna vrednost objekta s pripadajočim zemljiščem ocenjena na 786.000 evrov.
Poleg pomislekov pravne narave, ki so jih v opoziciji izpostavili že ob uvrstitvi točke na dnevni red seje (na primer ta, da je že samo vplačana ara za nakup bistveno presegla znesek, pod katerim lahko župan sam sprejme tovrstne odločitve), je Tašner Vatovčeva v razpravi postavila pod vprašaj ekonomsko upravičenost naložbe ob dejstvu, da je občina med bolj zadolženimi, da objekti v starem mestnem jedru propadajo, na podeželju pa ponekod še vedno manjka osnovna infrastruktura. Olga Franca pa je povedala, da bi za takšno investicijo pričakovala natančen elaborat.
Svetniki stranke Koper je naš pa so izpostavili, da je nakup smiseln, potreben in predvsem ugoden, hkrati pa so opoziciji očitali ukvarjanje s pravnimi vejicami in pikami. Ob tem so poudarili, da ima občinski svet pravno službo, ki skrbi za zakonitost postopkov.
Svetniki so ob tem med drugim v drugi obravnavi sprejeli predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za vertikalno povezavo obalnega območja z Markovim hribom in spremljajoče parkovne ureditve.
Osrednja rešitev načrtovane vertikalne povezave sta slabih 50 metrov visoki dvigali, do katerih bi z zgornje strani dostopali preko mostovža, na vrhu konstrukcije pa bi bil razgledni plato z možnostjo ureditve gostinskega lokala, ki bi bil hkrati razgledna točka nad celotnim Koprskim zalivom in tudi atrakcija za obiskovalce. Poleg tega bi na zgornjem koncu poskrbeli tudi za novo ureditev pešpoti ob domala zapuščenem amfiteatru in ureditev tega. Hkrati bi v celoti ohranili obstoječo naravno ozelenitev na klifu. Projekt na občini nameravajo financirati prek prijav na evropske razpise.
Prav tako so svetniki potrdili drugo novelacijo investicijskega programa za projekt ureditve olimpijskega bazena v Kopru. Projekt, skupno vreden 7,5 milijona evrov, naj bi začeli izvajati junija letos in sklenili do januarja 2019. Za dokončanje olimpijskega bazena se bo občina prijavila na razpise za pridobitev nepovratnih evropskih in državnih sredstev. Opozicijski svetniki so sicer opozorili, da bi bilo projekt potrebno opustiti, saj da je predrag, investicijo pa bodo Koprčani na koncu preplačali.