Zaradi plačevanja prakse študenti zdravstvene nege v tujino

In pozneje jim v tujini ponudijo zaposlitev, tako da tam tudi ostanejo po koncu študija, je ob koncu rektorske konference povedal njen predsedujoči, rektor Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik.

"Ta problem je specifičen predvsem pri študiju medicinskih sester, se pravi fakultet za zdravstvo v Ljubljani, Kopru in Mariboru, kjer je del študijskega programa tudi praktično delo, saj se morajo ti študenti usposobiti za delo v bolnišnicah. Trenutno morajo univerze prakso v bolnišnicah plačevati, prišlo pa je celo tako daleč, da te fakultete tekmujejo med seboj, kdo bo plačal več, da sploh spustijo študente na prakso," je povedal Zavrtanik.

Na prakso v Avstrijo

Mariborska univerza ima pri tem resno težavo, saj študente napotijo na prakso tudi v avstrijske bolnišnice, kjer prakso opravljajo brezplačno. Vendar s tem, ko pošljejo študenta na prakso v Avstrijo, obstaja velika verjetnost, da bo tam dobil tudi službo. "Mi pa se ob tem v Sloveniji ukvarjamo z reševanjem velikega pomanjkanja medicinskih sester v slovenskih bolnišnicah," je bil kritičen Zavrtanik, ki meni, da je treba to težavo čim prej rešiti.

Novice "Naše javno zdravstvo je zlorabljeno, zato ga je treba resetirati"

Rektorska konferenca je danes določila pogoje, pod katerimi bodo medse sprejemali nove člane. Zavrtanik je povedal, da bo ob izpolnjevanju pogojev potrebna predvsem kakovost visokošolske ustanove. V Sloveniji delujeta še dve univerzi, ki trenutno nista vključeni v rektorsko konferenco, ena med njimi - Univerza v Novem mestu - je že izrazila željo po vključitvi.

Novice Slovenka iz Züricha: zakaj švicarsko zdravstvo deluje, slovensko pa ne

Štiri slovenske univerze pesti tudi pomanjkanje sredstev, ki jih država namenja za vlaganja v nepremičnine. Zavrtanik meni, da je za osnovnošolske in srednješolske nepremičnine dobro poskrbljeno, zatika pa se pri vlaganjih v visokem šolstvu, kar bi bilo treba v prihodnosti spremeniti.

Novice Dodatnih 35 milijonov predvsem za zobozdravstvo, ortopedijo, kardiologijo in okulistiko

"Problem je kar velik, ker je sistem vlaganj v visokošolsko infrastrukturo v Sloveniji zastarel in prihaja iz časov, ko je bilo tudi financiranje in delovanje univerz drugačno. Ta sistem bi bilo treba posodobiti. Pobuda, da se ustanovi delovno skupino, ki bi pripravila osnove za nov model financiranja univerzitetne infrastrukture, bo šla na pristojno ministrstvo, potem pa bi se ta del vključil v novo zakonodajo," je še dejal predsedujoči rektorski konferenci.

Zaradi vseh naštetih težav in odprtih tem se želijo v najkrajšem času sestati z ministrom, ki je v novi vladi odgovoren za področje visokega šolstva, in novim predsednikom vlade.