O umrli Piki in bolni Piji še tuj izvedenec

NOVO MESTO  Ali je bila pri porodu dvojčic Pije in Pike Hrastar s Pluske pri Trebnjem narejena strokovna napaka, ki je usodno zaznamovala življenje deklic? Na to vprašanje bo poskušalo dobiti odgovor novomeško sodišče, saj so starši proti kliničnemu centru vložili odškodninsko tožbo.

Zdravniki vztrajajo pri svojem

Tokrat so okoliščine poroda osvetlili zdravniki, ki so sodelovali pri porodu pred dobrimi štirimi leti. Njihovo stališče je sicer enotno, da je bil naravni porod v tistem trenutku najboljša rešitev, čeprav je Tina Hrastar prišla v ljubljansko porodnišnico s popadki in napredovanim porodom ter z napotnico, na kateri je bilo jasno zapisano, naj rodi s carskim rezom, tudi če se bo porod že začel. In rezultat? Pika, za katero se je vedelo, da se bo rodila z razvojnimi nepravilnostmi, in ki je na svet tistega 17. decembra 2012 nepričakovana pogledala prva, je umrla 20. januarja 2014, bila je stara dobri dve leti, Pija, pri kateri so diagnosticirali hudo cerebralno paralizo, epilepsijo, osteoporozo in zaostanek v razvoju, pa se kljub prizadetosti veseli življenja, je navihana in nasmejana deklica, a za napredek potrebuje številne terapije in popolno skrb. Bi bilo torej stanje deklic drugačno, če bi se pri porodu odločili drugače? Če bi torej takoj, ko je Tina prišla v porodnišnico, naredili carski rez, ki so ga na koncu za porod druge deklice tako ali tako morali opraviti? Starši dvojčic so prepričani, da bi bilo lahko marsikaj drugače, da so zdravniki naredili strokovno napako, zato sta se tudi odločila, da tožita Univerzitetni klinični center v Ljubljani.

»Izjemno mi je žal, da se je nosečnost tako končala, a narava je bila močnejša, in kaj več, kot smo, nismo mogli narediti. Delali smo v najboljši veri, a določenih stvari ne znamo in ne zmoremo narediti,« je na sodišču dejala zdravnica Nataša Tul Mandič, Tinina lečeča ginekologinja, ki je natančno spremljala to rizično nosečnost dvojčkov s skupno posteljico ter na podlagi preiskav ugotovila, da ima en plod razvojno nepravilnost in srčno napako, prognoze za drugega pa so bile zelo dobre. »V 35. tednu nosečnosti smo naredili pripravo na porod. Ker sta bila oba ploda v medenični vstavi, smo se odločili za carski rez. Tega bi opravili čez 14 dni, a naravni porod se je začel prej. Ko je Hrastarjeva prišla v porodnišnico, je imela močne popadke, odprta je bila sedem centimetrov, pri ginekološkem pregledu pa so ugotovili, da se je vodilni plod obrnil iz medenične vstave v glavično, izjemno redko pa se zgodi, da se plod po 35. tednu obrne,« je opisala potek nosečnosti Nataša Tul Mandič in dodala, da noben zdravnik ni dolžan upoštevati tega, kar je rekel njegov kolega, sploh če se stanje spremeni, je pa carski rez tvegan in res izhod v sili.

Temu je pritrdil tudi zdravnik Andrej Zore, prvi porodničar pri omenjenem porodu: »Okoliščine poroda so narekovale način poroda. Pri tako napredovanem porodu in glavični vstavi dvojčkov bi bilo narobe, če bi porodnico izpostavljali zapletom, ki se lahko pojavijo zaradi narkoze in operativnega posega. Sem pa gospe zagotovo, četudi ni bilo časa, pojasnil, zakaj sem se odločil za porod po naravni poti, ne pa za carski rez, ki je bil predviden. Kljub časovni stiski si je treba vzeti čas.«

Niso je poslušali

Da pri porodu dvojčic Pike in Pije ni bilo tako, je na prejšnjem naroku pojasnila Tina Hrastar: »Ves čas, ko so me v porodni sobi pripravljali na porod, sem razlagala, kaj vse je narobe s Piko, in ponavljala sem, da sem prišla na carski rez, a oni so me spraševali druge stvari in na moje besede niso kaj dosti reagirali. K meni je stopil zdravnik in rekel, da se lepo odpiram ter da bi me bilo škoda rezati, ker sem še mlada, ter da bom rodila kar z normalnim vaginalnim porodom. Povedala sem, da so mi rekli, da moram zaradi Pike roditi s carskim rezom, a on se je obrnil in se pogovarjal z osebjem, tudi nihče drug ni nič reagiral,« je pojasnila Tina, njen mož pa je dodal, da se je tudi njemu zdelo čudno, saj sta vendar v bolnišnico prišla z napotnico za carski rez.

Zdravnik Zore je dodal, da je porod prve deklice potekal hitro, pravzaprav idealno hitro, druga deklica pa se ne bi mogla roditi drugače kot s carskim rezom: »Če bi s porodom v tej fazi čakali, kot so včasih, bi lahko porodnica umrla, takšne ženske so včasih na porodu izkrvavele.« Težava je namreč nastopila, ker se je druga deklica obrnila, zavzela je prečno lego z izpadom ročice. »Takrat bi šli v notranji obrat, a sem se odločila za hitrejšo in varnejšo pot, za carski rez. Smo pa ob prvem porodu ugotovili, da sta dvojčici zamenjali poziciji,« je pojasnila zdravnica Tanja Blejec, ki je bila pri tem porodu nadzorna porodničarka, in potrdila trditve zdravnika Zoreta: če bi šlo za medenično vstavo, bi se odločili za carski rez, hkrati pa je na to, da bi se lahko drugemu plodu v maternici zaradi podaljšanega poroda slabo godilo, opozorila tudi zelena plodovnica, ko je zdravnica predrla jajčni ovoj, tudi zato hitra odločitev za carski rez, kar je sicer zelo redko, da se za carski rez odločijo za porod drugega otroka. »Če bi bili obe deklici rojeni s carskim rezom, ne bi bilo njuno stanje nič drugačno,« je prepričana Blejčeva, Nataša Tul Mandić pa meni, da način poroda ni razlog za Pijino cerebralno paralizo: »Cerebralna paraliza v 90 odstotkih nastane že v času nosečnosti, 5 odstotkov nastane zaradi poroda, 5 pa zaradi poporodnega poteka, je pa cerebralna paraliza pri monohorijski nosečnosti zelo pogosta.«

Tuji izvedenec

Odvetnica Hrastarjevih Nataša Tratar je sodišču predlagala, da angažira tujega izvedenca, ki bo lahko podal neodvisno mnenje. Slovenija je namreč tako majhna, da je neodvisnost in nepristranskost res težko zagotoviti, sodnica je temu predlogu sledila, tako da bo spis poslan v tujino. »Stališče zaslišanih zdravnikov je, da ni bilo več indikacij za carski rez, ker je bila prva deklica v glavični vstavi, druga pa v medenični. Stališča v slovenski stroki glede načina poroda dvojčkov v tej kombinaciji vstav niso enotna, kar so na moje vprašanje zaslišane priče tudi priznale. Ne obstajajo nobena enotna pisna priporočila, samo različne razprave na to temo. Je pa iz strokovne literature razvidno, da je v takšnih primerih pogoj za vaginalni porod dobra kondicija plodov. Ta pogoj po našem mnenju ni bil izpolnjen. Ker je bila pri Piji mekonijska plodovnica zeleno obarvana, kar lahko kaže na tako imenovani fetalni distres ali težave ploda, bi bila potrebna še posebna previdnost, poleg tega pa ni njenega zapisa CTG, torej merjenja srčnega utripa ploda, ki je pri mekonijski plodovnici še posebno pomemben in ki bi lahko ovrgel ali potrdil naše trditve, da je imel plod težave,« je opozorila Tratarjeva, zaslišani zdravniki pa trdijo, da zapisa CTG na izvidu iz tehničnih razlogov ni, da pa so ga sicer snemali in da je bil dober. »Kako naj to vemo, če izvida ni?« se sprašuje Nataša Tratar in opozarja, da je razlogov za carski rez več: gre za dejstvo, da je imela Tina Hrastar predhodno operativni poseg na maternici, da je šlo za večplodno enojajčno nosečnost, za nedonošenost, za zastoj v rasti obeh in anomalije pri eni deklici. Da ne govorimo o tem, da je bila na carski rez psihično pripravljena in da je bil vaginalni porod zanjo šok.