Želja zaščititi NLB tik pred volitvami presegla strankarske delitve

Potem ko je komisija DZ za nadzor javnih financ danes soglasno podprla predlog dopolnitve ustavnega zakona za zaščito NLB, so tudi predstavniki parlamentarnih strank nakazali, da je to ena od tem, pri kateri morajo preseči strankarske delitve. V DZ je za potrditev predloga, ki ga bodo še nekoliko spremenili in uskladili s pravniki, potrebna dvotretjinska večina poslanskih glasov.

Prvak SDS Janez Janša je že poudaril, da ne bodo pristali na razpustitev DZ, dokler ne sprejmejo ustavnega zakona. Danes je dejal, da gre za materijo, kjer mora biti reakcija Slovenije čim bolj enotna. Po ocenah predsednika DZ in podpredsednika SMC Milana Brgleza je možno, da DZ vse postopke za sprejem zakona izpelje pred volitvami, če te ne bodo pred 27. majem.

Kot je danes pojasnil po seji, bosta za izpeljavo dopolnitev ustavnega zakona potrebni seja ustavne komisije, ki bo začela postopek, nato izredna seja DZ, ki bo to potrdila, ter nova seja komisije in DZ, na katerih bi potrjevali samo dopolnitev zakona.

Vodja poslancev SD Matjaž Han meni, da mora DZ zdaj narediti nek presek in oceniti, kateri zakoni so še pomembni za to, da država normalno funkcionira, "da ne bomo naredili krize v naslednji vladi". Po njegovih navedbah je ena od zadev, na katere se morajo osredotočiti, ustavni zakon. SD bo sodelovala pri sprejemanju tega zakona, ker je treba premoženje NLB zavarovati, je v današnji izjavi v DZ zagotovil Han.

Podobno sta kot eno ključnih zadev, ki jih mora DZ sprejeti še v tem mandatu, izpostavila poslanec NSi Jernej Vrtovec ter poslanka Alenka Bratušek.

Po besedah Vrtovca morajo biti v DZ, zlasti kar zadeva zaščito NLB, zelo operativni in "ne gledati kot politikanti na to, kaj se izplača, ampak na to, kaj je potrebno". Kot je poudaril, si želi resnosti politike v tem ključnem obdobju za NLB.

Bratuškova poleg nujne zaščite NLB v tem mandatu izpostavlja še postopke v zvezi z arbitražo. Če bi sama vodila vlado, pa bi, kot pravi, pogovore s sindikati javnega sektorja nadaljevala tudi po odstopu premierja Mira Cerarja, ker je neodgovorno pustiti te stvari odprte do septembra.

Sicer pa sta Bratuškova in Vrtovec danes tudi opozorila, da vlada, ki bo po torkovi seznanitvi DZ s Cerarjevim odstopom opravljala le še tekoče posle, ugodnih gospodarskih trendov ni izkoristila za strukturne ukrepe. Vrtovec je izpostavil potrebne ukrepe na zdravstvenem in pokojninskem področju, zdravstvo je izpostavila tudi Bratuškova.

Erjavec: Nenavadno bi bilo, če bi opozicija hvalila vlado

Prvak DeSUS Karl Erjavec pa odgovarja, so kritike opozicije pričakovane, saj bi bilo nenavadno, če bi opozicija hvalila vlado. Po njegovih ocenah je izvedeno v tem mandatu dobra platforma za naprej, izpostavil je dobro gospodarsko rast in višjo zaposlenost. Na vprašanje o strukturnih reformah je odgovoril z besedami, da v DeSUS nikoli niso podpirali reform, ki bi pomenile privatizacijo zdravstva, šolstva in nekritično prodajo državnega premoženja. Neizvedeni projekti sicer po njegovem mnenju kažejo na to, da novi obrazi "nimajo tiste politične kapacitete, da bi lahko več storili, ker se vsaj dve leti uvajajo". Upa, da se na prihajajočih volitvah ne bo zgodilo enako.

Erjavec je danes še ocenil, da se je Cerar z odstopom razbremenil velikih bremen, zlasti napornih pogajanj s sindikatom ter odločbe vrhovnega sodišča glede drugega tira. V tej luči tudi razume njegov odstop.