Bolnišnice revidirale porabo 136 milijonov

Ljubljana – Petnajst bolnišnic je lani-v okviru interventnega zakona prejelo 136 milijonov evrov. Z revizijami se je ugotavljajo, če so bila sredstva porabljena skladno z zakonom.
V ta namen je vsaka izmed bolnišnic najela svojo revizijsko hišo. V dvanajstih bolnišnicah, od koder so poslali podatke, so za revizije odšteli skupno skoraj 37 tisoč evrov. Cene posamezne revizije, so se gibale od 1500 do 6100 evrov, revizijska poročila (na vpogled smo jih dobili sedem) pa obsegajo od dve do največ enajst strani.
Glede na delež prejetih sredstev iz interventnega zakona je za revizijo največ odštela trboveljska bolnišnica (1.568 evra), ki je dobila najmanj sredstev (471.702 evra), najmanj pa ljubljanski klinični center (6100 evra), ki je prejel tudi največ sredstev (skoraj osemdeset milijonov).

Delo za računsko sodišče

Ministrstvo za zdravje iz prejetih poročil ugotavlja, da so vse bolnišnice spoštovale zakonski rok o izvedbi revizije in da so bila sredstva porabljena namensko – pokrivanju zapadlih neporavnanih obveznosti do dobaviteljev po starosti zapadlosti. Pa so bila res? V podjetju Deloitte revizija, kjer so pregledovali porabo sredstev v UKC Ljubljana, so med drugim preverili skladnost 75 vzorčno izbranih zapadlih plačanih računov. Preverili so datume opravljenih storitev in zapadlosti, niso pa preverjali dokazil, ki potrjujejo ali so bile storitve opravljene oz. blago dobavljeno. Glede na to bi bile torej lahko plačane tudi fiktivne storitve, zato bi moralo zadevo pod drobnogled vzeti tudi računsko sodišče. To bi lahko proučilo kvaliteto opravljenih revizij in podalo dokončno potrditev o tem, če gre verjeti ugotovitva, da so bila sredstva porabljena namensko.

Revizija, ki to ni

V poročilu o dejanskih ugotovitvah, ki ga je za jeseniško bolnišnico na dveh straneh pripravilo podjetje GM revizija plus in je stalo 5490 evrov povedno piše, da dogovorjeni postopki, ki so jih izvedli, niso niti revizija, niti preiskava v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja, zato s poročilom ne dajejo nikakršnega zagotovila o predmetu njihovega dela. »Če bi opravili dodatne postopke ali pa revizijo ali preiskavo v skladu z mendarodnimi standardi revidiranja, bi utegnili najti še kakšne druge zadeve o katerih bi vam poročali,« je v zaključku zapisal Luka Vremec, pooblaščeni revizor družbe GM revizija plus. Ob tem je vsak komentar odveč.