Iraške vladne sile so skupaj s šiitsko milico Hašd al Šabi v sredo zasedle še zadnje večje iraško mesto, ki je bilo pod nadzorom samooklicane Islamske države. Boji za Havidžo, kjer je pred prihodom IS junija 2014 živelo okoli 100.000 ljudi, so bili – podobno kot v Tal Afarju konec avgusta – bistveno krajši in manj intenzivni kot, denimo, v Mosulu.
»Rad bi razglasil današnjo osvoboditev Havidže. To ni zmaga le za Irak, pač pa za ves svet,« je v četrtek iz Pariza evforično sporočil predsednik iraške vlade Haider al Abadi. Pripadniki Islamske države v Iraku zdaj nadzirajo le še mestece Al Kaim, nekaj vasi ob reki Evfrat in del zahodne puščave ob meji s Sirijo, kjer pa so tako rekoč obkoljeni. Raka, prestolnica padlega kalifata, je že skoraj v celoti pod nadzorom Sirskih demokratičnih sil (SDF), ki jih večinoma sestavljajo pripadniki milice sirskih Kurdov (YPG), v ofenzivi na Rako pa jim »pomaga« vojaško letalstvo mednarodne koalicije in več sto pripadnikov posebnih enot iz Združenih držav, Avstralije in številnih evropskih držav. Ostanki IS so pod hudim vojaškim pritiskom tudi v mestu (in provinci) Deir ez Zor, kateremu se s pomočjo ruskih bombnikov in iranske republikanske garde hitro približujejo tudi sirske vladne sile – ravno na tem območju se ustvarja morda najbolj vroča točka celotnega bližnjevzhodnega in tudi globalnega konflikta.
Sektaška vnetljivost
Ker so poti proti Siriji za pripadnike IS bolj ali manj zaprte, področje južno od Havidže pa v celoti nadzirajo iraške vladne sile in šiitska milica Hašd al Šabi, se je v zadnjih treh dneh skoraj tisoč borcev skrajne sunitske milice predalo kurdskim pešmergam, ki nadzirajo območje Kirkuka, pod katerega uradno spada tudi mesto, ki je bilo vse od druge polovice leta 2003 eno od središč sunitskega upora. Najprej proti ameriški okupaciji. Tedaj se je Havidže prijel vzdevek »iraški Kandahar«. Po tem − med iraško državljansko vojno − pa proti šiitskim milicam in nato proti večinoma šiitskim vladnim silam, ki so leta 2013 pod vodstvom tedanjega predsednika vlade Nurija al Malikija med protivladnimi protesti v Havidži pobile 50 ljudi in »pripravile teren« za dobrodošlico Islamski državi. To so vrsto let zatirani in preganjani prebivalci Havidže poleti 2014 sprejeli kot nekakšno protiutež šiitski vladavini, a bili kaj kmalu soočeni z njeno brutalnostjo.
Na kurdska območja, ki sicer uradno (še) ne spadajo znotraj meja iraškega Kurdistana, je v strahu pred maščevalnim pohodom »osvoboditeljev« − tako kot je bilo, denimo, v Mosulu − iz Havidže zbežalo tudi okoli 7000 civilistov. Kurdski varnostno-obveščevalni viri zatrjujejo, da je v zadnjem tednu z njimi vzpostavilo stik več vojaških poveljnikov Islamske države, ki so se pred predajo nekako hoteli pogoditi, a Kurdi niso »ugodili« njihovim željam.
Sunitsko mesto je zdaj v celoti pod nadzorom vladnih sil, ki jih velik del lokalnega prebivalstva − o tem smo se prepričali med nedavnim poročanjem iz severnega Iraka − dojema kot okupatorje, kar na izjemno vnetljivem področju vzpostavlja možnosti morebitnega novega konflikta.
Zaostrovanje med Kurdi in Bagdadom
Tu je nujno treba omeniti še zaostrovanja med iraškimi vladnimi silami in pripadniki oboroženih sil Kurdske regionalne vlade (KRG), kar se je zgodilo po kurdskem referendumu 25. septembra. Predsednik iraške vlade Haider al Abadi je zelo jasno napovedal, da je Bagdad na območjih, kjer meja ni jasno določena (to predvsem velja za naftno bogati Kirkuk), pripravljen vojaško posredovati. V tem kontekstu je treba razumeti tudi »tajming« ofenzive na Havidžo.
S pregonom Islamske države iz mesta so iraške vladne sile skupaj s šiitskimi milicami, ki so pod nadzorom sosednjega Irana, ki prav tako kot Bagdad (in Ankara) ostro nasprotuje nastajanju neodvisne kurdske države na severu Iraka, namreč močno okrepile svojo prisotnost na mejah Kurdistana in dejansko »zabetonirale« morebitno novo fronto.