To bo njuno četrto srečanje po junijski odločitvi vlade, da prekine postopek prodaje banke. Bruselj je doslej vztrajal pri prodajni zavezi. Čas za dogovor se izteka.
Slovenija bi morala v skladu z zavezami v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB v času krize leta 2013 prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, in sicer najmanj 50 odstotkov do konca tega leta, preostanek pa do konca 2018.
Časovni pritisk je vse večji. Konec meseca se namreč izteče rok, do katerega bi morale slovenske oblasti določiti skrbnika za prodajo balkanskih podružnic NLB v primeru neizpolnitve osnovne prodajne zaveze. Če tega ne bodo storile, bo to prva kršitev zavez.
Informacije o tem, s kakšnimi predlogi prihaja Slovenija na četrti bruseljski sestanek, so skope.
Premier Miro Cerar je konec minulega tedna v Bruslju dejal, da osnova ostaja predlog finančnega nadomestila NLB državi, ki pa je nadgrajen in dopolnjen, tako da gre naproti Evropski komisiji, a ne na škodo interesov slovenskih davkoplačevalcev.
Časnik Delo pa je dan pred sestankom na podlagi neuradnih navedb pisal o možnosti, da bi Slovenija v zameno za preložitev prodaje banke privolila v še bolj neodvisno korporativno upravljanje NLB, tudi prek neodvisnega skrbnika (v angleščini blind trustee).
Na ministrstvu za finance teh navedb ne komentirajo.
Tudi v Bruslju za zdaj ni svežih odzivov. Doslej so v komisiji ponavljali, da je delna prodaja državnega deleža NLB pomembna zaveza za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti banke, na podlagi katere so odobrili znatno državno pomoč NLB v letu 2013.
Novice o NLB sicer danes najverjetneje ne bodo prišle samo iz Bruslja. Nadzorni svet NLB bo namreč predvidoma obravnaval devetmesečne poslovne izide banke in skupine, zelo verjetno pa jih bo NLB nato tudi objavila.