Večer razkriva: Denar za župana v senci iz Nizozemske

Kako je svetovalec mariborskega župana dobil okrog 180 tisoč evrov s svetovanjem družbi SHS Aviation, ki je konec leta 2016 kupila Aerodrom Maribor.
Avtor
avtor
17.07.2018 15:31
Čas branja: 5 min

Nadaljevanje zgodbe o tem, kako je Marko Kovačič dobil 183 tisoč evrov z domnevnim svetovanjem družbi SHS Aviation. Tokrat razkrivamo, da je denar prišel iz nizozemske SHS Aviation BV, pri čemer nekdanji finančni direktor te družbe Jacob Remijnse ni prepričan, ali sploh obstaja dokumentacija, ki bi upravičevala nakazila.

Gospodarski svetovalec mariborskega župana Marko Kovačič še zmeraj ne želi pojasniti, zakaj je njegov zasebni izobraževalni zavod Svarog od družbe SHS Aviation v prvi polovici leta 2017 dobil 183.000 evrov bruto (150.000 evrov neto). In tako pomembno odpravil svoje osebne finančne težave. "Storitve Svaroga do SHS so bile za potrebe njihovega poslovanja v Sloveniji," je ponovil na naša številna vprašanja o tem, kakšne storitve konkretno je opravil za azijskega investitorja, ki je s posredovanjem ekipe župana Andreja Fištravca decembra 2016 kupil družbo Aerodrom Maribor.

Kovačič je še enkrat poudaril, da se v poslovnem svetu običajno ne razkriva vsebina pogodb. "Sem pa na podlagi zahteve te pogodbe in dokumentacijo pripravljen pokazati pristojnim organom," je navedel župan v senci, kot se ga je prijel vzdevek zaradi pomembnega vpliva na sprejemanje odločitev v Ulici heroja Staneta 1.

Za poplačilo upnikov le dobiček Svaroga

Da prihodki Svaroga niso njegovi prihodki, se je Kovačič odzval na Večerov članek o izplačilu SHS Aviation, pri čemer velja izpostaviti, da je prav on ustanovitelj, dolgoletni direktor in večinski lastnik zavoda. Zanikal je, da je svoje dolgove poplačal z omenjenim prilivom 150 tisoč evrov neto, ampak je v ta namen lahko namenil le dobiček Svaroga iz leta 2017, ki pa je znašal 50 tisoč evrov, je poudaril. Kakšne stroške v višini skoraj 100 tisoč evrov je pri tem imel zavod, ni pojasnil.

​Glede na to, da je pred časom njegov odvetnik na sodišču izjavil, da je poravnal vse terjatve upnikov v višini skoraj 120 tisoč evrov, nas je še zanimalo, kako je pokril preostanek dolga. "Dolgovi so se poplačali iz dobička Svaroga, osebnih dohodkov, družinskih virov in manjši del tudi iz posojil," je odgovoril Kovačič.

Odpiranje vrat za finančne in politične koristi

Zakaj bi veljalo tej zgodbi priti do dna? Razčistiti, kakšne storitve naj bi Marko Kovačič opravil za SHS Aviation? Razlogi so vsaj trije. Kovačič je kot svetovalec župana Fištravca idejni oče povezovanja Maribora s Kitajsko, kamor je v minulih letih službeno potoval kar 26-krat. Zelo verjetno je, da je stike s kasnejšim kupcem Aerodroma Maribor navezal prav med občinskimi obiski. Ker za Mestno občino Maribor deluje na podlagi podjemnih pogodb, zanj formalno res ne veljajo določbe oziroma omejitve zakona o javnih uslužbencih ali zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, a to še v praksi ne bi smelo pomeniti, da bi kot ključen svetovalec župana, ki bo v petih letih iz javne blagajne potegnil skoraj 84 tisoč evrov neto, njegove službene poti pa so mariborsko občino dodatno stale še okrog 50 tisoč evrov, lahko svoj položaj izkoriščal za sklepanje zasebnih poslov.

Drugi razlog za preiskovanje te zgodbe so, milo rečeno, nenavadne okoliščine, ki so spremljale prodajo Aerodroma Maribor. Ko so kitajski investitorji kupili družbo od Delavske hranilnice, so v Slovenijo nakazali deset milijonov evrov, čeprav je bila kupnina za letališče sedem milijonov evrov. Za kaj je bila namenjena razlika treh milijonov, kar nekaj časa ni bilo povsem jasno, po zadnjem intervjuju župana Andreja Fištravca za sobotno prilogo Večera pa lahko sklepamo, da najbrž tudi za medijski projekt RTS 24. To bi pomenilo, da se z "odpiranjem vrat" investitorjem, kot se je izrazil Fištravec, ni okoristil samo Marko Kovačič, ampak je lahko bila v ozadju povezanih poslov tudi izpolnitev želje županove ekipe, da si v letu lokalnih volitev v mestu pridobi naklonjen medij.

Od informacijskega zidu do Rotterdama

Naslednja nenavadna okoliščina je, da še danes ni povsem jasno, kdo je prispeval 7 + 3 milijone evrov za nakup letališča oziroma kdo so bili lastniki podjetja SHS Aviation. V poslovnih knjigah sta bila kot uradna lastnika podjetja navedena Gillian Yeung in Shao Tung Hu​, toda po naših neuradnih informacijah milijonov nista zagotovila omenjena delničarja, ampak je denar prišel iz Kitajske od za zdaj še neznanega vlagatelja.

Kasneje so nastale lastniške spremembe, po katerih je družbo SHS Aviation in torej Aerodrom Maribor prevzel mladi kitajski poslovnež Lingkun Meng, a tudi v tem primeru smo z vprašanji o izplačilih Kovačiču in nenavadnih okoliščinah ob nakupu Aerodroma trčili ob informacijski zid. Edino sporočilo je bilo, da se želi Meng od dogajanj pred njegovim prevzemom distancirati. Več informacij smo pridobili na izvoru operacije mariborsko letališče na Nizozemskem, kjer ima v Rotterdamu sedež krovna družba SHS Aviation BV, ki je bila pred Mengom lastnik slovenske SHS. Preiskava je pripeljala do presenetljive ugotovitve glede denarnih tokov v Svarog.

Marko Kovačič: Pogodbeni znesek je drugačen

Prvo presenečenje: denar je bil na izobraževalni zavod Svarog nakazan iz nizozemske družbe SHS Aviation, ne iz slovenskega podjetja z istim imenom. Nakazil naj bi bilo šest, vsako po 30.500 evrov, po naših neuradnih informacijah pa naj bi bila izvedena v februarju, marcu, dve v aprilu, juniju in juliju leta 2017. Zakaj je to presenečenje? Marko Kovačič je šele slabih šest mesecev po zadnjem nakazilu, bolj natančno 31. decembra 2017, račun za 183.000 evrov (kar je šestkrat 30.500 evrov) izdal slovenski družbi SHS Aviation. Ta račun, ki ni bil nikoli plačan, je bil najbrž tudi podlaga, da je Svarog v svojem poslovnem izkazu za leto 2017 izkazal prihodek 150 tisoč evrov, na podlagi katerega je bil odmerjen še davek 33 tisoč evrov.

Marko Kovačič v naši korespodenci po mejlih in SMS-ih (kljub več predlogom, da bi se dobili na pogovoru, tega ni želel) ves čas zatrjuje, da nimamo pravilnih informacij, tudi ob novem razkritju se je na kratko odzval, da je pogodben znesek drugačen in da imamo očitno dostop do bančnih izpiskov, ne pa do pogodb. Zakaj je pogodben znesek drugačen od nakazil, smo zato vprašali Kovačiča, ki pa se je ob tem znova zatekel k odgovoru, da so pogodbe med poslovnimi subjekti tajne.

Velikokrat je vprašal, kje je dokumentacija

Ali so bile poslovne akrobacije izvedene v skladu s predpisi, je v tem trenutku na podlagi znanih informacij skoraj nemogoče oceniti, vsekakor pa nenavadne in skrivnostne okoliščine transakcij med SHS Aviation in Svarogom sprožajo tudi vprašanja legalnosti. Tudi na Nizozemskem.

Ko smo se povezali z nekdanjim direktorjem družbe Karlom Rickardom, nas je preusmeril na nekdanjega finančnega direktorja Jacoba Remijnseja. Oba sta bila v SHS Aviation BV zaposlena le slaba dva meseca (od 29. decembra 2017 do 12. februarja 2018), nato so ju odpustili. Toda Remijnse zelo dobro pozna delovanje družbe, saj je bil zraven od ustanovitve podjetja leta 2016 kot svetovalec.

Nekdanji finančni direktor SHS Aviation BV nam je potrdil, da je bil denar za Svarog nakazan iz Nizozemske, ne ve pa, za kakšne storitve oziroma na podlagi česa. Iz računa, ki ga je Svarog izstavil slovenski SHS Aviation, je razviden podatek, da naj bi Kovačič pogodbo o svetovanju s Kitajci sklenil 1. decembra 2016. A v nizozemskem podjetju, ki je denar izplačalo, o tem menda niso vedeli prav veliko. "Velikokrat sem vprašal, kaj je podlaga oziroma kje je dokumentacija za nakazila Svarogu, recimo pogodba ali izstavljeni računi, a odgovorov nisem dobil. Ker sem februarja zapustil podjetje, ne vem, ali je ta dokumentacija kadarkoli sploh obstajala," je dejal Remijnse. Na vprašanje, ali bi nekdo na njegovem položaju v podjetju moral vedeti, ali dokumentacija obstaja in zakaj so nastala nakazila v višini 183.000 evrov, pa je Remijnse dejal le: "Brez komentarja."

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
FINANCE
Kako brez stresa do sončne elektrarne?

Ste vlogo za postavitev in priklop vaše sončne elektrarne že oddali in morda celo tudi pridobili soglasje? Ali pa o samooskrbi z...

FINANCE
Nepremičnine
Wall Street Journal opisuje, kako Kitajska napada evropska gradbišča
Nepremičnine
NepremičnineVasilij Krivec Wall Street Journal opisuje, kako Kitajska napada evropska gradbišča

V desetih letih so kitajska gradbena podjetja pridobila za okoli 4,5 milijarde evrov javnih projektov, lani je bila ta vrednost dve milijardi

FINANCE
Okolje & energija
V HSE so sešteli: lani so v razne proračune plačali 200 milijonov evrov
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar V HSE so sešteli: lani so v razne proračune plačali 200 milijonov evrov 10

Družbe iz skupine Holding slovenske elektrarne so po oceni v letu 2020 v državni in lokalne proračune prispevale več kot 200 milijonov evrov dajatev.

FINANCE
PMM
(Intervju) Vedno več ljudi kolesari v službo tudi 10 do 15 kilometrov v eno smer
Pametna mesta in mobilnost
Pametna mesta in mobilnostNataša Koražija (Intervju) Vedno več ljudi kolesari v službo tudi 10 do 15 kilometrov v eno smer 2

Nejc Geržinič, univerza v Delftu: Na Nizozemskem prodajo več električnih kot klasičnih koles - temu prilagajajo tudi infrastrukturo z gradnjo hitrih medkrajevnih kolesarskih povezav brez nivojskih križanj. Hkrati podaljšujejo tramvajske proge, širijo železnice in omejujejo dizelske avtobuse

FINANCE
Nepremičnine
Zakaj bodo lastniki malih sončnih elektrarn in toplotnih črpalk za elektriko plačevali več
PRO
Nepremičnine
GRADNJA IN BIVANJE
NepremičnineFinance PRO Zakaj bodo lastniki malih sončnih elektrarn in toplotnih črpalk za elektriko plačevali več (PRO)

Odgovor boste našli v tiskani tematski izdaji Gradnja in bivanje, ki si jo lahko na spletu preberete tudi v formatu PDF.

FINANCE
Manager
(Načrt za okrevanje) To so projekti, s katerimi bodo po Evropi zaganjali gospodarstvo
Manager
ManagerNataša Koražija (Načrt za okrevanje) To so projekti, s katerimi bodo po Evropi zaganjali gospodarstvo 10

V Sloveniji bomo z denarjem iz načrta za okrevanje in odpornost gradili domove za starejše in infekcijsko kliniko v Ljubljani in Mariboru. Denar bo tudi za zeleno energetiko, trajnostno mobilnost in gradbeništvo, digitalizacijo, inovativno rabo zemljišč in raziskave. Pregledali smo, kakšne projekte so pripravili po Evropi.

FINANCE
Subvencije
To so domače naložbe, ki so letos dobile zeleno luč za evropske milijone
Subvencije
SubvencijeTeja Grapulin To so domače naložbe, ki so letos dobile zeleno luč za evropske milijone 1

Pogledali smo tudi, za katere projekte oziroma programe je do zdaj namenjenega največ evropskega denarja

Tovarna
Novice
Ob 660 milijonih evrov razvojnih spodbud prioriteta tudi digitalna preobrazba
Tovarna leta
NoviceSTA Ob 660 milijonih evrov razvojnih spodbud prioriteta tudi digitalna preobrazba

Podjetja lahko letos računajo na 248 milijonov evrov nepovratnih in 410 milijonov evrov povratnih sredstev