RTVS objavila nov razpis za direktorja televizije
Generalnega direktorja v prvem razpisu nista prepričala niti Mojca Pašek Šetinc niti Zoran Medved.
Odpri galerijo
Prijave na razpis za mesto direktorja Televizije Slovenija je potrebno oddati do 23. julija. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Radiotelevizija Slovenija (RTVS) je objavila nov razpis za direktorja Televizije Slovenija. Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev je treba oddati do 23. julija. Do imenovanja direktorja sicer televizijo vodi generalni direktor RTVS Igor Kadunc.
Kandidati, ki želijo biti imenovani za direktorja Televizije Slovenija, morajo imeti univerzitetno izobrazbo, aktivno morajo obvladati najmanj en svetovni jezik in imeti najmanj pet let delovnih izkušenj, z referencami o uspešnosti v kulturno-umetniški dejavnosti oziroma v dejavnostih povezanih z javnimi glasili.
Poznati morajo problematiko rtv-dejavnosti, imeti morajo tudi organizacijske in vodstvene sposobnosti. Ne smejo pa biti poslanci DZ ali funkcionarji katere od političnih strank. Prav tako ne smejo imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki poslovno sodelujejo z RTVS. Prijavi morajo priložiti tudi program dela in vizijo razvoja Televizije Slovenija.
RTVS išče direktorja televizije, ker je Ljerka Bizilj 4. junija predčasno končala direktorski mandat. Prvi razpis za njenega naslednika je bil objavljen spomladi, nanj pa sta pravočasno prispeli dve popolni prijavi - donedavne urednice televizijskih dnevnoinformativnih oddaj Mojce Šetinc Pašek in odgovornega urednika televizijskega programa v mariborskem regionalnem RTV centru Zorana Medveda.
A generalnega direktorja RTVS Kadunca očitno ni prepričal nobeden od njiju, namesto tega pa je skušal pridobiti soglasje programskega sveta, da bi za v. d. direktorja imenoval odgovornega urednika prvega programa nacionalnega radia Andreja Stoparja. Programski svet soglasja ni dal. Tako bo do imenovanja direktorja s polnimi pooblasti ali v. d. direktorja Kadunc v okviru pooblastil generalnega direktorja opravljal tudi naloge direktorja televizije.
Direktorja televizije ali v. d. direktorja imenuje generalni direktor po pridobitvi predhodnega soglasja programskega sveta. Za soglasje je potrebna absolutna večina v 29-članskem svetu, torej najmanj 15 glasov podpore.
Kandidati, ki želijo biti imenovani za direktorja Televizije Slovenija, morajo imeti univerzitetno izobrazbo, aktivno morajo obvladati najmanj en svetovni jezik in imeti najmanj pet let delovnih izkušenj, z referencami o uspešnosti v kulturno-umetniški dejavnosti oziroma v dejavnostih povezanih z javnimi glasili.
Poznati morajo problematiko rtv-dejavnosti, imeti morajo tudi organizacijske in vodstvene sposobnosti. Ne smejo pa biti poslanci DZ ali funkcionarji katere od političnih strank. Prav tako ne smejo imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki poslovno sodelujejo z RTVS. Prijavi morajo priložiti tudi program dela in vizijo razvoja Televizije Slovenija.
RTVS išče direktorja televizije, ker je Ljerka Bizilj 4. junija predčasno končala direktorski mandat. Prvi razpis za njenega naslednika je bil objavljen spomladi, nanj pa sta pravočasno prispeli dve popolni prijavi - donedavne urednice televizijskih dnevnoinformativnih oddaj Mojce Šetinc Pašek in odgovornega urednika televizijskega programa v mariborskem regionalnem RTV centru Zorana Medveda.
Igor Kadunc išče zamenjavo za Ljerko Bizilj.
A generalnega direktorja RTVS Kadunca očitno ni prepričal nobeden od njiju, namesto tega pa je skušal pridobiti soglasje programskega sveta, da bi za v. d. direktorja imenoval odgovornega urednika prvega programa nacionalnega radia Andreja Stoparja. Programski svet soglasja ni dal. Tako bo do imenovanja direktorja s polnimi pooblasti ali v. d. direktorja Kadunc v okviru pooblastil generalnega direktorja opravljal tudi naloge direktorja televizije.
Direktorja televizije ali v. d. direktorja imenuje generalni direktor po pridobitvi predhodnega soglasja programskega sveta. Za soglasje je potrebna absolutna večina v 29-članskem svetu, torej najmanj 15 glasov podpore.
