S tem denarjem je plačeval izdatke za svojo družino. Oproščen pa je bil očitanih kaznivih dejanj zlorabe položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti ob gradnji cerkvenega centra. Obe strani sta napovedali pritožbo.
Kot je v izreku sodbe na ljubljanskem okrožnem sodišču pojasnila sodnica Mojca Kocjančič, gradnja kulturno-pastoralnega centra v Ljubljani, ki je potekala v času, ko je Srbsko pravoslavno cerkev zastopal Bošković, nima narave gospodarske dejavnosti, kot jo opredeljuje kazenski zakonik, ki obravnava zlorabo položaja.
Je pa po njenih besedah nedvomno protipravno ravnanje, da je Bošković s transakcijskega računa Srbske pravoslavne cerkve plačeval zasebne izdatke zase in za svoje družinske člane, kot so dopolnilno zdravstveno in življenjsko zavarovanje, premije za motorna vozila, stroški za telekomunikacijske in kabelske storitve ter mobilni telefoni. Ta sredstva v višini okoli 32.500 evrov bo moral po odločitvi sodnice vrniti.
Bošković je v izjavi za medije po izreku sodbe poudaril, da mu je osebno najpomembnejše to, da ni spoznan za krivega za kazniva dejanja zlorabe položaja pri gradnji pastoralnega centra. Glede poneverbe oziroma vračila okoli 32.500 evrov pa je dejal, da bodo to "že rešili".
Sodišče se z dejanskim stanjem očitno ni ukvarjalo, za sodnico je bilo bistveno zgolj to, da gradnja kulturno-pastoralnega centra ni gospodarska dejavnost, kar je po trdnem prepričanju tožilstva v nasprotju s sodno prakso vrhovnega sodišča, ki je uveljavljena in potrjena v več sodbah, je po koncu sojenja povedal tožilec Boštjan Valenčič. Pritožbo je po njegovih besedah napovedal, ker z obrazložitvijo sodišča ni zadovoljen.
Tožilstvo, ki je za Boškovića predlagalo tri leta zaporne in 30.000 evrov denarne kazni, je sicer Boškovića obdolžilo, da je Srbsko pravoslavno cerkev oškodoval za skupno nekaj več kot 250.000 evrov. Od tega se 74.000 evrov nanaša na poneverbe oziroma uporabo tujega premoženja v lastno korist, okoli 180.000 evrov pa naj bi bilo škode zaradi zlorabe položaja pri gradnji kulturno-pastoralnega centra, saj naj bi Bošković po oceni tožilstva med drugim nekaterim družbam plačeval račune za storitve, ki niso bile opravljene.
Boškovićev zagovornik Milan Krstić je vse očitke iz obtožnice tudi v današnjih zaključnih besedah zanikal. "To ni gospodarska dejavnost in to prekleto dobro veste, pametno bi bilo, če bi umaknili to obtožnico," je Valenčiču dejal glede očitane zlorabe položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti.
Prav tako je poudaril, da je več vidnih predstavnikov Srbske pravoslavne cerkve zatrdilo, da cerkev zaradi Boškovića ni oškodovana in ni zainteresirana, da zoper njega teče kazenski postopek. "Če ni oškodovanca, ni škode," je dejal Krstić.
Bošković pa je v zaključni besedi spomnil, da je bil pred petimi leti iz medijev obveščen o anonimni ovadbi, za katero pa se je izkazalo, da jo je vložil njegov naslednik Željko Lubarda, ki mu je to leto dni prikrival in mu celo svetoval, naj ovadbe pred verniki ne omenja.
V pripravah na gradnjo centra je imel, kot je pojasnil, v mislih tudi to, da bi bil tam lahko nekoč metropolitov sedež, torej center nove škofije, ki bi zajemala Slovenijo, Italijo in Avstrijo. A Lubarda je po Boškovićevih besedah to zamisel predstavil nekdanjemu metropolitu Jovanu kot poskus razbijanja cerkve, zato da mu ga je tudi uspelo pridobiti na svojo stran in pridobiti dovoljenje za vložitev ovadbe. Toda metropolit Jovan je nekaj mesecev pozneje priznal, da je bil zaveden, je dejal Bošković.