Slovenija še vedno med »tigri« v EU, a rast se umirja, tveganja naraščajo
Evropska komisija nam napoveduje 4,4-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,3 odstotne točke manj kot spomladi.
Odpri galerijo
Gre za prvo znižanje napovedi rasti slovenskega BDP kakšne domače ali tuje ustanove po daljšem času. FOTO: Reuters
Ljubljana - Evropska komisija za letos napoveduje rahlo znižanje gospodarskega zagona, a naj bi po izhodiščnem scenariju rast ostala močna tako v 2018, kot 2019; v državah EU-28 naj bi letos povprečno znašala 2,1, prihodnje leto pa dva odstotka.
Kot izhaja iz vmesne poletne gospodarske napovedi komisije za 2018, naj bi se gospodarski zagon v Uniji v prvi polovici 2018 rahlo umiril, v drugi polovici leta pa naj bi se spet okrepil, saj se razmere na trgu dela izboljšujejo, zadolženost gospodinjstev zmanjšuje, zaupanje potrošnikov ostaja visoko, denarna politika pa je še naprej ugodna, ugotavljajo analitiki komisije.
Komisija je sicer zdaj letošnjo stopnjo rasti v evrskem območju in v Sloveniji znižala za 0,3 odstotne točke: v evrodeželi z 2,4 na 2,1 odstotka, pri nas pa z visokih 4,7 na 4,4 odstotka - kar je nekaj manj od zadnjih napovedi domačih inštitutov. Spomnimo, Umar za letos še vztraja, da bo naša rast 5,1-odstotna, Banka Slovenije pa je letošnjo napoved rasti pred kratkim celo zvišala, in sicer s 4,2 na 4,6 odstotka.
Bruseljski analitiki ugotavljajo, da se rast izvoza pri sicer nas znižuje zaradi manjšega tujega povpraševanja, pričakuje pa, da bodo naši izvozniki izkoristili prednosti dobrega konkurenčnega položaja. Na drugi strani pri nas še vedno naraščajo uvoz, osebna potrošnja in investicije, in sicer predvsem zaradi notranjih dejavnikov: višje zaposlenosti, plač in še vedno zelo ugodnih pogojev financiranje. Po predvidevanjih komisije naj bi Slovenija v 2018 in 2019 v večji meri koristila evropska sredstva, tudi za financiranje projektov v javnem sektorju.
Za prihodnje leto nam napovedujejo 3,5-odstotno rast, kar je za desetinko odstotka manj kot prej. Očitno so analitiki pri tem že upoštevali uresničitev nekaterih tveganj za znižanje rasti: gre predvsem za poslabšanje razmer na nekaterih ključnih slovenskih izvoznih trgih in za možno pomanjkanje delovne sile, ki bi lahko postalo omejitev za rast. Po drugi strani pa bi lahko bil pozitivni učinek izboljšanega dostopa do posojil večji od pričakovanega.
Slovenije sicer po gospodarskem zagonu še vedno visoko na lestvici evropskih držav, višjo rast naj bi letos ustvarile le Irska (5,6 odstotka), Malta (5,4 odstotka) in Poljska (4,6 odstotka). Za primerjavo: naši najpomembnejši gospodarski partnerici Nemčiji je komisija zdaj znižala napoved rasti na 1,9 odstotka. Na samem repu lestvice rasti sta sicer dve veliki in gospodarsko čedalje bolj problematični evropski državi: Italija in Velika Britanija, kjer naj bi se letos BDP povečal za vsega 1,3 odstotka.
Ob še vedno visoki rasti ne gre spregledati, da nam komisija hkrati napoveduje tudi vse večje censke pritiske - in po daljšem času tudi zvišanje stopnje inflacije preko meje dveh odstotkov. Letošnjo inflacijsko napoved so nam zvišali z 1,9 na 2,1 odstotka, za prihodnje leto pa z dveh na 2,2 odstotka. Glavna gonila rasti cen pri nas naj bi bila višje cene energentov in pa naraščanje plač.
Iz omenjenih napovedi še izhaja, da bo rast cen pri nas rahlo višja kot Evropi. Povprečna inflacija v EU naj bi se letos zaradi rasti cen nafte namreč zvišala na 1,9 odstotka, v evrskem območju pa na 1,7 odstotka; slednja številka je sicer še vedno pod inflacijskim ciljem Evropske centralne banke, po katerem je ciljna stopnja inflacije blizu, a še pod dvema odstotkoma.
V komisiji še izpostavljajo, da na napoved močne gospodarske uspešnosti lahko vplivajo znatna negativna tveganja, ki so se od pomladi povečala. Omembe vredno je tudi, da izhodiščna napoved komisije ne predpostavlja povečanja trgovinskih napetosti. Druga tveganja vključujejo možno nestanovitnost finančnega trga, ki je med drugim povezana z geopolitičnimi tveganji. Projekcija za leto 2019 temelji na izključno tehnični predpostavki nespremenjenega stanja trgovinskih odnosov med EU-27 in Združenim kraljestvom, še opozarjajo v komisiji.
Kot izhaja iz vmesne poletne gospodarske napovedi komisije za 2018, naj bi se gospodarski zagon v Uniji v prvi polovici 2018 rahlo umiril, v drugi polovici leta pa naj bi se spet okrepil, saj se razmere na trgu dela izboljšujejo, zadolženost gospodinjstev zmanjšuje, zaupanje potrošnikov ostaja visoko, denarna politika pa je še naprej ugodna, ugotavljajo analitiki komisije.
Znižanje napovedi
Komisija je sicer zdaj letošnjo stopnjo rasti v evrskem območju in v Sloveniji znižala za 0,3 odstotne točke: v evrodeželi z 2,4 na 2,1 odstotka, pri nas pa z visokih 4,7 na 4,4 odstotka - kar je nekaj manj od zadnjih napovedi domačih inštitutov. Spomnimo, Umar za letos še vztraja, da bo naša rast 5,1-odstotna, Banka Slovenije pa je letošnjo napoved rasti pred kratkim celo zvišala, in sicer s 4,2 na 4,6 odstotka.
Bruseljski analitiki ugotavljajo, da se rast izvoza pri sicer nas znižuje zaradi manjšega tujega povpraševanja, pričakuje pa, da bodo naši izvozniki izkoristili prednosti dobrega konkurenčnega položaja. Na drugi strani pri nas še vedno naraščajo uvoz, osebna potrošnja in investicije, in sicer predvsem zaradi notranjih dejavnikov: višje zaposlenosti, plač in še vedno zelo ugodnih pogojev financiranje. Po predvidevanjih komisije naj bi Slovenija v 2018 in 2019 v večji meri koristila evropska sredstva, tudi za financiranje projektov v javnem sektorju.
Slovenija še vedno med vodilnimi
Za prihodnje leto nam napovedujejo 3,5-odstotno rast, kar je za desetinko odstotka manj kot prej. Očitno so analitiki pri tem že upoštevali uresničitev nekaterih tveganj za znižanje rasti: gre predvsem za poslabšanje razmer na nekaterih ključnih slovenskih izvoznih trgih in za možno pomanjkanje delovne sile, ki bi lahko postalo omejitev za rast. Po drugi strani pa bi lahko bil pozitivni učinek izboljšanega dostopa do posojil večji od pričakovanega.
Infografika Delo
Slovenije sicer po gospodarskem zagonu še vedno visoko na lestvici evropskih držav, višjo rast naj bi letos ustvarile le Irska (5,6 odstotka), Malta (5,4 odstotka) in Poljska (4,6 odstotka). Za primerjavo: naši najpomembnejši gospodarski partnerici Nemčiji je komisija zdaj znižala napoved rasti na 1,9 odstotka. Na samem repu lestvice rasti sta sicer dve veliki in gospodarsko čedalje bolj problematični evropski državi: Italija in Velika Britanija, kjer naj bi se letos BDP povečal za vsega 1,3 odstotka.
Vse večji inflacijski pritiski
Ob še vedno visoki rasti ne gre spregledati, da nam komisija hkrati napoveduje tudi vse večje censke pritiske - in po daljšem času tudi zvišanje stopnje inflacije preko meje dveh odstotkov. Letošnjo inflacijsko napoved so nam zvišali z 1,9 na 2,1 odstotka, za prihodnje leto pa z dveh na 2,2 odstotka. Glavna gonila rasti cen pri nas naj bi bila višje cene energentov in pa naraščanje plač.
Iz omenjenih napovedi še izhaja, da bo rast cen pri nas rahlo višja kot Evropi. Povprečna inflacija v EU naj bi se letos zaradi rasti cen nafte namreč zvišala na 1,9 odstotka, v evrskem območju pa na 1,7 odstotka; slednja številka je sicer še vedno pod inflacijskim ciljem Evropske centralne banke, po katerem je ciljna stopnja inflacije blizu, a še pod dvema odstotkoma.
Tveganja: trgovinska vojna, finančna nihanja
V komisiji še izpostavljajo, da na napoved močne gospodarske uspešnosti lahko vplivajo znatna negativna tveganja, ki so se od pomladi povečala. Omembe vredno je tudi, da izhodiščna napoved komisije ne predpostavlja povečanja trgovinskih napetosti. Druga tveganja vključujejo možno nestanovitnost finančnega trga, ki je med drugim povezana z geopolitičnimi tveganji. Projekcija za leto 2019 temelji na izključno tehnični predpostavki nespremenjenega stanja trgovinskih odnosov med EU-27 in Združenim kraljestvom, še opozarjajo v komisiji.
