Bratuškova je namreč Janšo spomnila, da je še lani trdil, da pokojninska reforma ni potrebna. Zato jo je zanimalo, kakšne so razlike med na referendumu zavrnjeno pokojninsko reformo, ki ji je sam nasprotoval, ter reformo ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka. "Je res bilo smiselno čakati leto in pol in s tem Sloveniji nakopati veliko problemov, težav in tudi ogromno dodatnih stroškov," je vprašala poslanka PS.
"Bili bi naravnost nori, če bi predlagali nekaj, kar je 70 odstotkov ljudi lani zavrnilo na referendumu"
"Bili bi naravnost nori, če bi predlagali nekaj, kar je 70 odstotkov ljudi lani zavrnilo na referendumu," je v odgovoru dejal Janša. Kot je pojasnil, je pristop prejšnjega ministra za delo Ivana Svetlika izhajal iz dviga upokojitvene starosti, vendar pa ta nič ne pomaga, če ni hkrati tudi spodbud za mlado generacijo, da se čim prej vključi v pokojninsko zavarovanje. Če ne bo novih delovnih mest in če ne bodo ljudje daljši čas plačevali v pokojninsko blagajno, se bo ta na koncu sesula, je pojasnil.
Pokojnina po besedah premiera ni ne socialni transfer ne privilegij, pač pa je plačilo za minulo delo, je dejal premier in zatrdil, da vlada dela pokojninski sistem vzdržen tudi za prihodnje obdobje. "Tisti, ki danes dobivajo pokojnine, lahko računajo, da jih bodo dobivali tudi v prihodnjih letih," je dejal Janša.
Pet ključnih ukrepov za izhod iz krize
Poleg tega je znova izpostavil pet ključnih ukrepov za izhod iz krize. Kot je opozoril, ne sme umanjkati nobeden od njih, sicer bo Slovenija v velikih težavah, posledice pa bodo čutili vsi - na plačah, pokojninah, socialnih transferjih, družinskih dodatkih, možnostih za mlade, zaposlovanju.
Za izhod iz krize je ključnih pet ukrepov: konsolidacija javnih financ, sanacija bančnega sistema, boljše upravljanje z državnim premoženjem, vzdržnost pokojninskega sistema in spremembe na trgu dela. Ti ukrepi so med seboj povezani, je zatrdil.
Hišo je treba spraviti v red
Prvi korak mora biti sicer po njegovih besedah "spraviti v red hišo". Storiti je treba to, kar "zna vsaka gospodinja", je izpostavil. V tej luči je pojasnil, da mora država stabilizirati javne finance in da to dela. Pri tem je spomnil na sprejem zakona o uravnoteženju javnih financ, ki bo imel pozitivne posledice tudi prihodnje leto in v naslednjih letih.
Poleg tega je vlada v DZ posredovala predloga proračunov za prihodnji dve leti, ki gresta v tej smeri, in proračunski memorandum, ki skupaj predstavljajo "strateški premik k uravnoteženju javnih financ in vzdržnemu razvoju".
Socialni dialog glede ključnih ukrepov še poteka
Janša se je posebej dotaknil tudi nujnosti sanacije bančnega sistema. Če te sanacije ne bo, gospodarstvo ne bo moglo normalno funkcionirati, je menil. Ta "servis" bank potrebujejo številna podjetja, ki so v temeljih zdrava, pa tudi t. i. start upi, je prepričan. Slednji se namreč ne bodo mogli prebiti, če ne bodo imeli dostopa do financ, je posvaril.
Glede ključnih ukrepov je Janša dejal še, da v zvezi z njimi še vedno teče socialni dialog. Ponovil je, da so vse zakone posredovali tudi opoziciji in da so ji jih ministri pripravljeni pojasnjevati, medtem ko si v vladi Boruta Pahorja za pojasnjevanje pokojninske reforme opoziciji niso vzeli niti pet minut časa.
Enormno zadolževanje države
Janša se je odzval tudi na očitke, da se Slovenija še vedno zadolžuje oz. da se je minuli teden "enormno zadolžila". Kot je pojasnil, so bili v to prisiljeni zaradi preteklega "enormnega zadolževanja", saj država zdaj potrebuje sredstva za servisiranje tega dolga.
Dejal je še, da Sloveniji sedaj ni treba vračati le šestih ali sedmih milijard evrov kot pred tremi leti, temveč 17 milijard evrov. Dodal je, da so se obrestne mere v tem času zvišale, denarja pa je manj. Napovedal je še, da se bo morala katera koli vlada zaradi servisiranja javnega dolga zadolževati tudi v prihodnje.
