Novi pogini galebov na Ptujskem jezeru

Strupu so lahko še vedno izpostavljene druge živali in celo ljudje.

Objavljeno
11. april 2018 14.53
Posodobljeno
11. april 2018 16.00
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Sodelavca Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) sta ob včerajšnjem terenskem ogledu Ptujskega jezera našla 20 novih trupel rečnih galebov, kar kaže na to, da se pogini nadaljujejo in da je neidentificirani strup še vedno v okolju, opozarjajo v DOPPS.

Poginilo tudi pet ujed

Večina trupel ptic je bila svežih in nedotaknjenih, poginuli galebi so imeli izcedek iz kloake in ponesnaženo repno perje, kar kaže na to, da je strup škodljivo deloval na prebavila. Dve trupli sta bili že močno načeti, kar nakazuje, da se je z njima prehranjevala ujeda. Obstaja veliko tveganje, da bodo zaradi sekundarne zastrupitve te ptice poginile. V soboto je sodelavec DOPPS na polju južno od jezera opazil pet mrtvih ujed, ki bi bile lahko žrtve sekundarne zastrupitve zaradi zaužitja zastrupljenih galebov ali pa morda celo neposrednega zaužitja primarnega vira strupa.

Od sobote, ko so na Ptujskem jezeru opazili prve mrtve in umirajoče rečne galebe, do danes je bilo najdenih 160 poginulih galebov. Velika verjetnost je, da jih poginilo še veliko več, saj je kolonija, ki so ji galebi pripadali, štela 600 gnezdečih parov, s čimer je predstavljala večji del kolonije rečnih galebov, ki gnezdijo na Ptujskem jezeru. »Edina gnezditvena kolonija rečnega galeba na Ptujskem jezeru je s tem poginom utrpela velike izgube, zaradi česar bo število gnezdečih parov letos manjše kot v zadnjih nekaj letih,« pravijo v DOPPS.

Virus izključen iz vzrokov za pogine

Pristojne službe pozivajo, da pospešijo preiskave o možnih virih zastrupitev. »Dokler ni jasno, kaj pogine povzroča in kje je vir zastrupitve, ni mogoče začeti sanacije vira grožnje, kar pomeni, da so ji prostoživeče živali in morda celo ljudje lahko še naprej izpostavljeni,« opozarjajo.

Nacionalni veterinarski inštitut je za zdaj potrdil, da vzrok poginov ni bil virološki. Vzorci mrtvih galebov so bili namreč negativni na virus ptičje gripe, paramiksovirus 1 in virus Zahodnega Nila. Bakteriološke, histološke in kemijske preiskave bodo znane v roku petih do 12 dni, so sporočili z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. 

Lahko bi se zastrupili na njivah

Rečni galebi so v Sloveniji ogrožena vrsta, saj gnezdijo samo na Ptujskem jezeru. Lani je na dveh otokih na jezeru gnezdilo 853 parov.


Rečni galeb na Ptujskem jezeru. Foto: Tadej Regent/Delo

Prehranjujejo se na vodni površini, na smetiščih in na njivskih površinah. Ker v jezeru in okoliških vodotokih ni bilo pogina rib in drugih vodnih organizmov, ornitologi sklepajo, da bi se lahko zastrupili s hrano na njivah, na kar kaže tudi pet mrtvih ujed na njivi južno od Ptujskega jezera.

»Pravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev na kmetijskih površinah ne bi povzročila tako množičnega pogina ptic. Vendar ni vse v pravilni uporabi, ampak tudi v tem, kaj uporabljamo,« pravi koordinator za izobraževanje v DOPPS Dominik Bombek. »S kmetijstvom mora biti nekaj zelo narobe, saj je trend upadanja populacij ptic kmetijske krajine v zadnjih letih največji. Iz kmetijske krajine izginjajo vrste, ki so bile še pred desetletjem pogoste.«

Bombek kot možnega vzroka pogina rečnih galebov in ujed ne izključuje uporabe fitofarmacevtskih sredstev s črnega trga.

Odzval se je tudi Židan

Minister za kmetijstvo Dejan Židan je sicer na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi dosežkov iztekajočega se mandata posvaril pred prehitrim sklepanjem o razlogih za pogin, poroča STA. »Počakajmo, da vidimo, kaj pokažejo rezultati,« je pozval in se zavzel, da laboratorij čim prej pripravi končne ugotovitve, uprava za varno hrano pa bo nato ukrepala v skladu s pristojnostmi.

Obenem je izrazil tudi prepričanje, da bo kmalu - še v mandatu vlade, ki opravlja tekoče posle - sprejet nadgrajeni nacionalni akcijski program, ki bo dodatno omejil uporabo fitofarmacevtskih sredstev.

Tudi direktor uprave za varno hrano Janez Posedi je poudaril, da se ob teh dogodkih pojavlja vprašanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev. V evropskem prostoru poteka preoblikovanje sistemov njihove registracije, Slovenija pa pri tem zasleduje interes ptičjih populacij, je po poročanju STA zagotovil.