Tiskane izdaje
Iz ameriške Uprave za oceane in atmosfero so sporočili, da je bil letošnji junij rekordni mesec, v katerem so po vsem svetu zabeležili najvišje temperature. Tudi temperatura morja je bila v tem času višja kot v lanskem. Večina znanstvenikov spremembe v izjemnih temperaturah pripisuje emisijam toplogrednih plinov. Prav tako menijo, da so klimatske spremembe ključni dejavnik, ki povzroča naravne katastrofe po vsem svetu, poroča BBC.
Svet se vedno bolj segreva
Globalno segrevanje je velika težava. Povprečna temperatura zemljinega površja je v zadnjih 100 letih zrasla za skoraj eno stopinjo. Kar trinajst od štirinajstih najtoplejših let jih je bilo zabeleženih v enaindvajsetem stoletju. A rekord najtoplejšega pripada lanskemu letu.
Znanstveniki so prepričani, da so za segrevanje Zemlje krivi plini in emisije, ki jih povzročata industrija in kmetijstvo. Tako imenovani toplogredni plini povzročajo učinek tople grede - namesto, da bi plini ušli v vesolje, ostanejo v atmosferi in zadržujejo toploto, povprečna temperatura zemljinega površja pa zato narašča.
Najbolj prisoten toplogredni plin je ogljikov dioksid CO2. Nastaja pri gorenju fosilnih goriv in najbolj vpliva na globalno segrevanje. Sicer rastline za svoje življenje porabljajo ogljikov dioksid, vendar je zaradi obsežne sečnje gozdov koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi višja kot kadarkoli v prejšnjih letih.
Vir: Mauna Loa Observatory
Morska gladina v 100 letih višja za 20 cm
Višje temperature, ekstremni vremenski pojavi in višji nivo morske gladine so prav tako povezani z globalnim segrevanjem. Od leta 1900 je nivo morske gladine po svetu narastel za skoraj 20 centimetrov. Zaradi višanja gladine je v nevarnosti veliko otokov in nadmorsko nižje ležečih držav.
Taljenje arktičnega ledu zaradi visokih temperatur še bolj pripomore k višanju morske gladine. Samo od leta 1980 se je na Arktiki stalilo že toliko ledu, da bi z njim lahko desetkrat prekrili Veliko Britanijo.
Še več poplav, neviht, vročinskih valov in sušnih obdobij
Podnebne spremembe lahko povzročijo pomanjkanje pitne vode, spremembe v pridelavi hrane in večje število poplav, neviht, vročinskih valov in sušnih obdobij. Čeprav je težko točno napovedati, kaj bo sledilo zaradi globalnega segrevanja, lahko zagotovo pričakujemo višje temperature in ekstremnejše vremenske pojave.
Oktobra je 146 držav predložilo nacionalne podnebne načrte za omejevanje emisij, ki naj bi predstavljali temelj zavezujoče, svetovne pogodbe o podnebnih spremembah. Znanstveniki opozarjajo, da če povprečna temperatura segrevanja preseže dve stopinji Celzija, potem se nam obetajo nevarni podnebni vplivi.
