Tiskane izdaje
Ljubljana, Zagreb − Hrvaški živilski koncern Agrokor je včeraj prodal podjetje za gospodarjenje z odpadki E-Kolektor. Cena in podrobnosti iz posla niso znane, so pa oživela ugibanja o vzrokih za prodajo enega od podjetij v lasti prvega moža Agrokorja Ivice Todorića.
Prodajo je treba presojati glede na finančno nestabilnost, s katero se spopada Agrokor, ki razmer sicer ne komentira. Bonitetna agencija Moody's mu je prejšnji mesec znižala boniteto ter opozorila na njegove visoke obveznosti in slabe lanske poslovne rezultate.
Investitorje je dodatno vznemirila napoved vplivnega ruskega veleposlanika na Hrvaškem, da bodo ruske banke prekinile financiranje Agrokorja. Trg kapitala se je odzval z znižanjem vrednosti Agrokorjevih obveznic in povečanjem nezaupanja investitorjev.
Veleposlanik Anvar Sarvanovič Azimov je včeraj svojo izjavo, ki je bila v diplomatskih in poslovnih krogih v regiji zelo odmevna, dodatno pojasnil. Novinarsko vprašanje o pripravljenosti Rusije na odobritev novih posojil Agrokorju ni primerno zanj, je zapisal, saj gre za poslovni odnos med komitentom in Sberbanko. Poznavalci mednarodnih odnosov pa ocenjujejo, da je trdo rusko stališče posledica oddaljevanja hrvaške politike od Rusije.
Usoda zadolženega Agrokorja v smislu finančne stabilnosti je bila po mnenju ekonomista Bogomirja Kovača sicer jasna že ob njegovem prevzemu Mercatorja. »Že takrat je bilo jasno, da gre le za prehodnega regionalnega trgovca na Balkanu, v nadaljevanju pa se bo pojavil tretji igralec, ki bo to integrirano skupino kupil,« je prepričan. Kako hitro se bo to zgodilo, ni mogoče napovedati.
Agrokor ogrožajo dolgovi in politika
Ruski veleposlanik na Hrvaškem je pred dnevi izjavil, da Rusija ne namerava več kreditirati Agrokorja, ki je tudi lastnik Mercatorja. Skoraj polovica Agrokorjevih obveznosti v višini 3,4 milijarde evrov odpade na ruski banki Sberbank in VTB.
Ruski veleposlanik na Hrvaškem Anvar Sarvanovič Azimov je eden najbolj izkušenih diplomatov, v preteklosti je bil tudi veleposlanik Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in je zelo blizu predsedniku Putinu, razkriva Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije. To še dodatno okrepi pomembnost njegove izjave.
»Agrokorju smo že večkrat dali posojilo, ker smo hoteli stabilizirati družbo, zdaj pa kreditov ne bomo dajali več. Upam, da bo Agrokor poravnal vse svoje obveznosti, Sberbank kreditira različne gospodarske subjekte. Če se bo Agrokor spet obrnil na nas, bomo to seveda proučili, vendar izključno v smislu vseh finančnih težav, v katerih smo,« je dejal ter še, da prvega človeka Agrokorja ne pozna in da Ivica Todorić očitno ocenjuje, da se mu z njim tudi ni treba spoznati. Skladne s tem pa bodo tudi posledice, je napovedal Azimov.
Po izjavi nemir na trgu
Skoraj polovica Agrokorjevih obveznosti v višini okoli 3,4 milijarde evrov odpade na ruski banki Sberbank in VTB. Veleposlanikovo izjavo je povzela tudi agencija Bloomberg, trg kapitala se je odzval in njegove obveznice so padle precej pod nominalne vrednosti, kar nakazuje, da vlagatelji v njegove dolžniške vrednostne papirje niso prepričani, da bo Agrokor sposoben poplačati dolgove ob njihovi zapadlosti.
Bloomberg je sicer v posebni analizi, namenjeni vlagateljem, objavil ocene analitikov, ki niso prepričani o Agrokorjevi finančni stabilnosti in sposobnosti upravljanja dolga, njegov izvršni predsednik Ivan Crnjac pa je redkobesedno izjavil le, da imajo »načrt in strategijo, ki jo bodo uresničevali v ustreznih časovnih rokih«. Drugega ni pojasnil.
Veleposlanikova izjava je odjeknila v diplomatskih in poslovnih krogih v regiji. A poleg nje je na začetku leta Todorićev zadolženi poslovni imperij doletelo še poslabšanje ocene mednarodne bonitetne hiše Moody's. Rating je znižala z B2 na B3; to je zadnja ocena iz skupine tistih, ki jih ta agencija še dodeljuje za visoko špekulativne naložbe. Pri Ivici Todoriću aktualnih razmer ne komentirajo.
Emil Tedeschi, prvi mož Atlantic Grupe, ki je med drugim tudi lastnik štirih tovarn Droge Kolinske, je zaskrbljen. »Težave Agrokorja pomenijo težave za vse njihove poslovne partnerje. Če ima vaš največji klient težave, so to tudi vaše težave. To je jasno,« je povedal Tedeschi za Delo v daljšem intervjuju, ki ga bomo objavili v ponedeljek.
Petar Ćorluka, ki sodi med deseterico najbogatejših ljudi na Balkanu in je lastnik ter predsednik uprave Violete, družbe, ki z več svojimi izdelki polni tudi Agrokorjeve police, pravi, da ne glede na zadnje dogodke s Todorićevim poslovnim sistemom sodelujejo kot običajno.
»Veleposlanikova izjava me je zelo presenetila, v poslu ni možnosti za osebne zamere, če te ostre besede izvirajo morda iz tega. Agrokor je pomemben za več dobaviteljev v regiji. O naši družbi pa lahko rečem, da se njegovi plačilni roki niso poslabšali, plačujejo v roku do sto dni ali manj, dobavljamo jim povsem normalno,« nam je povedal Ćorluka.
Kaj je v ozadju ruske zaušnice
Nekdanji veleposlanik in poznavalec Balkana Borut Šuklje se strinja, da je res nenavadno, da o odnosih med banko in gospodarsko družbo stališča javno sporoča kar veleposlanik. »Takšnih primerov ne poznamo veliko. Lahko bi ocenili, da gre za nesporazum ali nekoliko prehitro dano izjavo, a vendar je ta primer popolnoma drugačen. Očitno je bilo sporočilo o hrvaškem in regijskem trgovskem velikanu skrbno pripravljeno. Izrekel ga je zelo vpliven veleposlanik. Predvidevam, da njegove kompetence presegajo državo gostiteljico, Hrvaško, da je verjetno nekakšen usklajevalec vseh ruskih veleposlanikov v regiji.«
Kje lahko iščemo vzroke tega posebnega diplomatskega dejanja in izjave, da velika ruska banka prekinja finančne odnose z Agrokorjem? »Nekaj se je napovedovalo že septembra lani, ko je Azimov hrvaški politiki in javnosti sporočil tri ocene. Prvo, da Rusija spoštuje hrvaško odločitev o članstvu v EU in zvezi Nato, da pa to ne sme postati ovira pri razvoju odnosov z Rusijo. Drugo, da v njegovi državi obstaja negativen vtis zaradi velike hrvaške zunanjepolitične odvisnosti od Zahoda. In še tretja ocena, da bo v določenem trenutku konec evropskih sankcij ter da bo takrat treba obravnavati tudi hrvaško ravnanje, ocena pa verjetno ne bo dobra,« povzema Šuklje.
Hrvaška živilska podjetja ne morejo več izvažati v Rusijo
Le dva meseca pozneje, konec novembra, je bil Azimov še bolj določen. Ocenil je, da je zaskrbljen zaradi prihodnjih odnosov med Rusijo in Hrvaško.
»To je bilo opozorilo. Izrečeno neposredno po obisku novega hrvaškega predsednika vlade, Andreja Plenkovića v Ukrajini. In predvsem po Plenkovićevi tezi, da Hrvaška lahko, s svojimi izkušnjami iz ponovne integracije Slavonije v devetdesetih letih, pomaga Ukrajini v ponovni integraciji njenega okupiranega ozemlja. Zaskrbljenosti Azimova je sledila tudi takojšnja odpoved napovedanega hrvaško-ruskega gospodarskega foruma ter objava, da Rusija ne bo obnovila uvoznih dovoljenj za izvoz hrvaških živilskih izdelkov,« pojasnjuje Šuklje.
Številna hrvaška živilska podjetja so bila umaknjena s seznama izvoznikov v Rusijo in nimajo prostega dostopa do trga s 145 milijoni kupcev. V Rusijo lahko izvažata le Podravka in Sardina z Brača. Po naših informacijah v Rusijo ne sme izvažati niti hrvaška družba Perutnine Ptuj s sedežem v Čakovcu. S Ptuja komentarja aktualnih razmer nismo dobili.
