Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je izjavil, da bi agentom ameriškega Zveznega preiskovalnega urada FBI dovolil sodelovati v preiskavi atentata, ki je bil nanj izveden 4. avgusta z brezpilotnima letaloma. Maduro pri tem ni bil poškodovan, za napad pa obtožuje Kolumbijo in ZDA. Po njegovih besedah naj bi izsledki preiskave kazali, da je bilo eksplozivno sredstvo na brezpilotnih letalih aktivirano s Floride.
Po televizijskih in radijskih mrežah, ki so obvezane zagotavljati prenose predsednikovih govorov, je Maduro sporočil: »Če bi ZDA podale ali potrdile svojo ponudbo o sodelovanju FBI v preiskavi, bi jo sprejel.« Do danes se Trumpova administracija na Madurov predlog ali vabilo ni odzvala.
Odnosi med Washingtonom in venezuelsko vlado so sicer že dalj časa napeti in njuni diplomatski misiji že lep čas vodita odpravnika poslov. Znano je, da se je venezuelski minister za zunanje zadeve Jorge Arreaza minulo sredo sestal z ameriškim odpravnikom poslov v Caracasu Jamesom Storyjem. Po ministrovih besedah je Story na sestanku izrazil zaskrbljenost Washingtona zaradi atentata in nakazal možnost sodelovanja s Caracasom v zvezi s to zadevo. Ameriški diplomat te izjave še ni potrdil. Za poskus atentata je Caracas doslej poleg drugih obtoževal tudi ZDA. Svetovalec v Beli hiši za državno varnost John Bolton odločno zanika vsakršno vpletenost ZDA, pri čemer je dejal, da so odprti za vsakršno informacijo, ki bi kazala na morebitno kršitev ameriških zakonov.
Lovke atentata segajo na Florido?
Maduro je v svojem govoru kar prek medijev pozval državnega tožilca Tareka Saaba, naj pripravi vse za morebitni prihod ameriških preiskovalcev. »S prihodom FBI, z njenim sodelovanjem in pomočjo pri preiskavi se strinjam zato, da bi zatrli teroristično celico na Floridi,« je pojasnil. Po trditvah venezuelske vlade so nekatere od 25 oseb, obtoženih sodelovanja v atentatu, pobegnile ali se skrivajo na Floridi. Zanje je Maduro že zahteval aretacijo in izročitev.
Med njimi naj bi bil glavni osumljenec Osman Delgado Tabosky iz Miamija. Vpletenosti v organizacijo atentata je obdolžil tudi perujskega novinarja Jaimeja Baylyja pri miamijski televizijski mreži Mega TV. Ta se je v svoji televizijski oddaji pobahal, da je bil navzoč na sestanku, na katerem se je pripravljal načrt atentata, in da pozna sleherno podrobnost. »Ne verjamem, da bi predsednik Donald Trump ščitil morilce, ki uporabljajo ozemlje ZDA za usmerjanje terorističnih bombnih napadov na najvišje venezuelske civilne in vojaške osebnosti, vključno s predsednikom države,« je izrazil svoje prepričanje Maduro.
V govoru je pozval tudi Kolumbijo k aretaciji in izročitvi nekdanjega venezuelskega predsednika parlamenta Julia Borgesa. Sosednjo državo obtožuje, da se tam urijo »amaterski« operaterji brezpilotnih letal, in vztrajno ponavlja, da je v poskus atentata vpleten nekdanji kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos. Obrnil se je tudi na Peru z zahtevo po izročitvi osumljencev atentata, ki naj bi se tja zatekli.
Venezuelska vlada je medijem posredovala devet kratkih videoposnetkov priznanj aretiranih oseb. Svojo vpletenost naj bi poleg drugih priznal Juan Requesens, mladi poslanec opozicijske stranke Prva je pravica, ki je bil kljub poslanski imuniteti aretiran 7. avgusta, ker naj bi omogočil pretihotapiti iz Kolumbije v atentatu uporabljeni brezpilotni letali, ne vedoč, čemu sta namenjeni. Ker nasprotujoči si in celo nelogični podatki, ki so jih podali različni ministri, vzbujajo dvom o njihovi verodostojnosti, se je Maduro odločil, da bo poslej sam obveščal javnost o poteku preiskave. Hote ali nehote je pri tem nakazal, da celotno preiskavo vodi on osebno brez upoštevanja temeljne pravice obtoženih do pravnega zagovornika in priznavanja nedolžnosti, dokler jim ni dokazana krivda. Vprašanje je, kako bi lahko v tem primeru FBI pomagal.
