Dubravka Tomšič Srebotnjak je zlati red za zasluge prejela za življenjsko delo. V Dubrovniku rojena slovenska pianistka je ena najbolj uspešnih koncertnih pianistov v svetovnem merilu. Izjemno nadarjenost je pokazala na nastopu že kot petletna deklica. Pri sedemnajstih je diplomirala na znameniti newyorški glasbeni šoli Julliard in bila na državnem tekmovanju izbrana za največji glasbeni talent ZDA. Debitirala je v znameniti Carnegie Hall z orkestrom Newyorške filharmonije, se izpopolnjevala pri legendarnem pianistu Arthurju Rubinsteinu in skrbno razvijala svoj dar. Njeni uspehi so se vrstili.
V svoji sedem desetletij trajajoči karieri je na več kot 4000 nastopih navduševala občinstvo v največjih dvoranah in glasbenih središčih vseh celin. Njen repertoar zajema najpomembnejšo klavirsko literaturo različnih slogovnih obdobij. Pri tem ni pozabila slovenskih skladateljev, ki jih je rada predstavila svetovni javnosti. Veliko je tudi snemala. Pri največjih svetovnih založbah je posnela več kot 90 zgoščenk. Prejela je več nagrad, zelo pa je ponosna na zlato medaljo Mozartovega tekmovanja v Bruslju leta 1967.
Kot profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani je vzgojila več rodov uveljavljenih slovenskih pianistov in pedagogov ter pomembno prispevala k razvoju slovenskega pianizma in glasbene poustvarjalnosti.
Poznavalci glasbene umetnosti so jo med drugim opisali kot pianistko nebeške vizije in herojske moči. Prejemnica zlatega reda za zasluge za življenjsko delo je, kot piše v utemeljitvi, ena najuspešnejših glasbenih poustvarjalk v slovenskem, evropskem in svetovnem merilu: "Je ena največjih slovenskih umetnic in odlična ambasadorka slovenske glasbene poustvarjalnosti. Njeno ime bo z velikimi črkami večno zapisano v slovenski in svetovni glasbeni zgodovini."
Brleka, umetniškega vodjo in direktorja Festivala Ljubljana, pa je predsednik republike z redom za zasluge odlikoval za prispevek k slovenski kulturi ter zasluge za programsko odličnost in mednarodno odmevnost kulturno-umetniških prireditev v Ljubljani in Sloveniji.
Mednarodni poletni festival v Ljubljani je najstarejši festival v Sloveniji in že 65 let tudi največji festival v regiji. Začetki festivala segajo v leto 1952, prelomnico v njegovi zgodovini pa predstavlja 40. mednarodni poletni festival leta 1992, kot prvi v samostojni Sloveniji. Mesto umetniškega vodje je tedaj prevzel Brlek in uvedel številne novosti, ob tem pa začel načrtno krepiti sodelovanje z Evropskim združenjem festivalov. V tem je sčasoma postal član upravnega odbora in podpredsednik, dvanajst let ga je vodil kot predsednik, zdaj je njegov častni član.
Festival Ljubljana je pod vodstvom Brleka v nekaj letih postal primerljiv z največjimi in najodmevnejšimi evropskimi festivali. Na njegovih koncertih simfonične, komorne in etno glasbe, v opernih, baletnih in gledaliških predstavah ter muzikalih so se v 25 letih zvrstili številni izjemni umetniki in orkestri svetovnega formata. Med vrhunce programskih dosežkov sodi tudi prvič izvedena celotna tetralogija Nibelungov prstan Richarda Wagnerja v Sloveniji v letih 2013 in 2016.
"V uspehu Festivala Ljubljana so vtkani izjemen umetniški čut, vrhunsko znanje in vztrajno prizadevanje Brleka, ki je oktobra 2017 praznoval 25-letnico uspešnega vodenja festivala. Njegovi uspehi so bistveno sooblikovali kakovostno kulturno-umetniško življenje Slovenije in pomembno prispevali k njenemu ugledu v mednarodnem prostoru," piše v utemeljitvi odlikovanja.