Tiskane izdaje
Ljubljana – Gradbena podjetja zahtevajo bolj stabilen trg investicij; da ne bo v določenem obdobju projektov preveč, v drugem pa premalo. Opozarjajo na nelojalno konkurenco, ki ne spoštuje socialnih standardov. Želijo pa si tudi, da bi se za zaposlitev v tej panogi odločilo več mladih, od tistih s poklicno šolo do inženirjev.
Smo na najnižji točki obsega del v gradbeništvu, je poudaril Jože Renar, direktor gradbene zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Po njegovih besedah je Slovenija lani zabeležila najnižji obseg gradbeništva v zadnjih dvajsetih letih: vrednost gradbenih del se je skrčila za 17,7 odstotka.
Letos med gradbinci prevladuje optimizem. Prejšnji mesec je bila namreč vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu za 24 odstotnih točk višja kot februarja lani, kažejo podatki statističnega urada. Kazalnik zaupanja je tako dosegel najvišjo vrednost po začetku krize.
Izgledi so boljši predvsem zaradi zasebnih investitorjev, denimo Ikee in Magne, pobira se stanovanjski trg, slišali smo tudi optimistične poglede glede državnih investicij v ceste in železnice, je ob robu včerajšnje konference za trajnostno gradbeništvo dejal Martin Gosenca, predsednik uprave novomeškega CGP. A dodal: »Še vedno pa je premalo gradenj novih avtocestnih odsekov ter večjih obnov in gradenj državnih cest.«
Neustrezen sistemski okvir
A sistemski okvir za poslovanje gradbeništva je še vedno neustrezen, je opozoril Jože Renar. Če ne bo prišlo do spremembe, se bodo ponovile napake izpred desetih let. Z znanimi posledicami, ko je v krizi propadlo 21 od 30 največjih gradbenih podjetij.
Ključni izzivi za slovensko gradbeništvo so stabilizacija trga naročil, ureditev poslovnega okolja za poslovanje podjetij in ureditev socialnih razmer v gradbeništvu, je naštel Renar: »Napočil je pravi čas za takšne sistemske spremembe, ki bodo pripomogle k temu, da bo gradbeništvo postala konkurenčna, razvojno in inovativno usmerjena panoga, ki bo odpirala kakovostna delovna mesta.«
Vlada mora zato gradbenim podjetjem zagotoviti stabilen trg, javne naročnike napotiti k uporabi smernic za javno naročanje gradenj, podpisati konvencijo za preprečevanje socialnega dampinga, vzpostaviti okvir za ustanovitev paritetnega sklada in zagotoviti uveljavitev gradbene kolektivne pogodbe kot obvezne za vsa gradbena podjetja v Sloveniji.
To so zahteve, ki so jih na vlado naslovili udeleženci prve strateške konference za trajnostno gradbeništvo, ki jo je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije.
Vlada mora vzpostaviti pet- do šestletni plan za izvedbo investicij s fiksnimi investicijskimi postavkami in z zagotovljenimi finančnimi viri, da bodo letne spremembe obsega del v gradbeništvu v dveh letih padle pod deset oziroma v štirih letih pod pet odstotkov.
Ministrstvo za infrastrukturo je na tem področju že naredilo pomemben korak z razvojnim načrtom za vlaganje v infrastrukturo, je ocenil Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS. Tudi predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic je ta program pozdravil: »Pomembno pa je, da je realen.«
Razlika med slovenskimi in avstrijskimi javnimi naročniki je, da v sosednji državi znajo prepoznati neobičajno nizko ceno, ki povzroča neplačila zaposlenim in podizvajalcem, je poudaril Igor Banič, predsednik uprave Pomgrada. Zato so na konferenci od vlade zahtevali, naj kot strateško pomemben dokument prepozna smernice za javno naročanje gradenj. Ta delovni pripomoček za javne naročnike je pripravilo ministrstvo za javno upravo, naročnikom pa pomaga tudi pri soočanju z neobičajno nizkimi ponudbami. Urška Skok Klima z ministrstva za javno upravo je poudarila, da je treba naročnike prepričati, naj te smernice uporabljajo in se jih ne bojijo.
Vlada mora po mnenju udeležencev konference zavezati javne naročnike, da so odgovorni za sprejemanje neobičajno nizkih ponudb, ki ne zagotavljajo poplačil delavcem v skladu z zakonom in kolektivnimi pogodba. Zato mora vlada čim prej podpisati Konvencijo 94 Mednarodne organizacije dela o preprečevanju socialnega dampinga v javnem naročanju.
Z uporabo določil konvencije bi preprečili socialni damping, izločili ponudnike, ki ne izpolnjujejo obveznosti do zaposlenih, in zagotovili enakopravnejšo konkurenco, je pojasnil predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek. Ratifikacija je bila sicer vključena v normativni program dela vlade za leto 2016, a so ministrstva, kot je dobil občutek, iskala razloge, zakaj konvencije ne bi ratificirali.
Infografika: Delo
Socialni partnerji se zavzemajo tudi za ustanovitev paritetnega sklada, ki bi zmanjšal socialna tveganja in izboljšal pogoje za delo zaposlenih v gradbeništvu. Če ga podpirajo tako sindikati kot tudi delodajalci, je to prav gotovo dobra ideja, je dejal generalni direktor direktorata za notranji trg na gospodarskem ministrstvu Jernej Tovšak. Ministrstvo po njegovih besedah ustanovitev sklada podpira, saj bi imel velik vpliv na stabilizacijo gradbenega trga.
Država ni več mačehovska
Izvedbene programe za vse zahtevane ukrepe na GZS od vlade zahtevajo do konca junija. Tovšak je obljubil, da bo ministrstvo za gospodarstvo vlado seznanilo z zahtevanimi ukrepi in jih poskušalo realizirati; kar pa ne pomeni, da jim bo uspelo, saj se ti ukrepi dotikajo še drugih resorjev.
Igor Banič je sicer ocenil, da se je odnos uradnikov do gradbeništva spremenil na bolje: »Zaznati je pozitiven trend pri pripravi zakonodaje, smernic, projektov. Država je dejavnost prepoznala kot tisto, ki lahko pomaga pri dvigu BDP in ohranitvi delovnih mest. Odnos države ni več tako mačehovski kot v preteklosti. Zato obstaja upanje, da bo branža doživela ponoven razcvet.«
Inženirske vsebine tudi v gimnazije
Med težavami gradbeništva so tudi kadri. V Avstriji, denimo, je na milijon prebivalcev 450 dijakov v osnovnih gradbenih poklicih, v Sloveniji skoraj desetkrat manj – le 50. »Potrebujemo zidarje, tesarje, železokrivce. Potrebujemo poklicne šole. Hkrati je tudi ogromna težava manjši vpis na gradbeno fakulteto, ker ni mladih ljudi za nadaljevanje znanja, prenos referenc in samo gradnjo,« je dejal Martin Gosenca in poudaril, da na zavodu za zaposlovanje ne dobijo kompetentnih ljudi za delo v gradbeništvu.
Dekan fakultete za gradbeništvo in geodezijo Matjaž Mikoš je izrazil prepričanje, da je mlade treba navdušiti za tehnične poklice že v osnovni šoli, poleg tega pa v gimnazijah ni inženirskih vsebin: »Želeli bi dobiti dobre dijake, ki pa odhajajo drugam.«
Udeleženci konference o gradbeništvu. Foto: Leon Vidic/Delo
