FOTO: Psa poklala ovce in napadla še lastnika

MAČKOVEC NAD LAŠKIM – Krvoločna psa sta v ponedeljek – tako rekoč sredi belega dne – v gospodarskem poslopju Horjakovih v Mačkovcu pobila deset ovac in plemensko kozo. Gospodar Jože in njegov zet Martin sta se spraševala, kako sta podivjana psa sploh prišla v hlev, kjer so se grele živali. Nato sta levo zgoraj od vhodnih vrat opazila razbito okno. Očitno sta bila štirinožca zelo močna, predvsem pa vztrajna. Za seboj sta pustila pravo razdejanje. Poklala in raztrgala sta prav vse živali v hlevu.

Gospodar je malo pred tem prišel hranit živali in je slišal oglašanje nemočnih ovac in koze. Pohitel je k štali. Ubijalski zverini je še ujel na delu, a bil je golorok. »Bilo je okoli treh popoldne. Psa sem hotel ujeti, a sta me napadla. Zelo močna sta bila. Eden je bil nemški ovčar, drugi pa visok, črn, na dolgih nogah, nekakšen mešanec med kraškim ovčarjem in volčjakom. Drobnica se ob toplejših obdobjih sicer pase zunaj in je zavarovana z ogrado, a tudi tam sta se psa poskušala dokopati do plena, vendar jima ni uspelo.« Martin pove, da živali uporabljajo dva pašnika, ki bi ju sicer morali kositi, a zaradi lege terena bi opravilo vzelo preveč časa. »Ovce dobro pobrijejo travo, imamo jih za dopolnilno dejavnost naše kmetije, ki se pretežno ukvarja z mlekarstvom. Ko so v stajah, jih hranimo s senom in raznimi priboljški – briketi, različnimi krmili in kruhom.«

Spomladi pobila tudi sosedove ovce

Ni bilo prvič, da sta krvoločna štirinožca udarila v tem delu Šentruperta, ki leži približno na pol poti med Laškim in Šentjurjem. Spomladi sta – domnevno isti zveri – enako pokončali celotno čredo ovac pri zgornjem sosedu, ki si še danes ni povsem opomogel. »Škoda je večplastna. Vsaka od živali je vredna okoli sto evrov, koza in polovica ovac so bile breje. Policija je opravila ogled in naredila zapisnik, na higiensko službo še čakamo.«

Plemenska koza je bila last šentrupertskega župnika Iztoka Hanžiča, ki je bil zaradi dogodka zelo vznejevoljen, saj je nameraval postati kozjerejec, je pa tudi aktivni član Lovske družine Laško in dobro pozna problematiko. »Vaščani se nikoli nismo pogovarjali, da bi organizirali gonjo in šli nad podivjana psa. Problem je zakonodaja. Bog ne daj, da bi kakšni živali kdo kaj storil. Policija se izgovarja na lovce, lovci na lovsko zvezo, ona pa na zakone in lovsko inšpekcijo, ki običajno reče, da so pač lovci upravljavci lovišča. Kar napišite, da čeprav sem župnik, vam povem, da so bile te reči v socializmu veliko bolje urejene, predvsem pa jasno določene. Danes si ne upamo s prstom pokazati na nikogar, ker nas je strah sodnih postopkov in sankcij. Zakonodaja je plaha in nežna, realnost pa se vidi v tem hlevu.«

Rezultat je takšen, da trojica sumi, čigava bi lahko bila napadalna psa, a tega ne pove na glas. Če bi katerega od njiju ujeli, bi najbrž zlahka ugotovili, ali ima (registriranega) lastnika – po ovratnici ali čipu. V praksi je večinoma tako, da se takšni psi, če jim jih seveda uspe uloviti, znajdejo v zavetišču, kjer uslužbenci zelo hitro najdejo lastnika, če ga žival ima. V nasprotnem kosmatinca zadržijo 30 dni in nato evtanazirajo.

Martin Horjak z grenkobo priznava, da si škode v finančnem smislu ne bodo mogli povrniti, saj za takšne primere niso imeli sklenjenega zavarovanja. »Ne preostane nam drugega, kakor da sčasoma obnovimo čredo, začenši z dvema ali tremi živalmi. Ovce smo kajpak imeli zaradi volne in tudi mesa. Navadili smo se, da so stalno z nami in da so del naše kmetije.« Župnik Hanžič še doda: »Lovci ne povzdignejo glasu, saj se bojijo, da bi prišli navzkriž s krajani, lovski inšpektorji pa si pilatovsko umijejo roke ter breme prevalijo na lovce in čuvaje.«