Tiskane izdaje
Februarja je vsota depozitov v grških bankah padla na 140,5 milijarde evrov, najnižje po letu 2005. Tudi marca se »beg prihrankov« nadaljuje, čeprav uradnih podatkov ni.
Od lanskega decembra, ko se je začela volilna kapanja, na januarskih volitvah pa je slavila Siriza z radikalnim »protivarčevalnim« programom, so tisti Grki, ki imajo denar, iz bank umaknili kar 15 odstotkov vseh depozitov. Poznavalci ocenjujejo, da so že nekaj tednov praktično vse grške banke »poslovno mrtve«, saj se ukvarjajo le še s tem, kako zagotoviti likvidna sredstva za izplačevanje dopozitov.
Banke – in z njimi državo – drži nad vodo bolj ali manj le mehanizem nujne likvidnostne pomoči Evropske centralne banke (ELA). Ta zdaj grškim bankam zagotavlja 71,7 milijarde evrov, vendar je v svetu ECB vse manj posluha za to, da bi ta obseg povečevali.
Če bi ta vir usahnil, bi bila Grčija prisiljena uvesti omejitev odlivov kapitala, kar bi lahko bil prvi korak proti bankrotu države.
