Pomanjkanje vitamina D je nevarno

Njegova vloga pri ohranjanju zdravih in močnih kosti je znana že zelo dolgo, vse več raziskav pa potrjuje, da je vitamin D ključen tudi za splošno odpornost organizma in lahko pomaga pri boju z gripo in prehladom. Po nekaterih študijah naj bi odpravljal celo depresijo in zaviral razvoj avtoimunskih bolezni, kot so multipla skleroza, sladkorna bolezen tipa 1 in revmatoidni artritis.

Varoval naj bi tudi pred nekaterimi oblikami raka, denimo na debelem črevesu, dojki in prostati, pomembno pa vpliva še na zdravje srca in ožilja, menda pomaga uravnavati tudi krvni pritisk. Njegova najbolj znana vloga je pospeševanje absorpcije kalcija in fosfatov, kar omogoča normalno rast ter mineralizacijo kosti in zob: če uživamo dovolj kalcija, bo vitamin D spodbudil, da se bo iz tankega črevesa vsrkalo ravno toliko kalcija, kot ga potrebujemo. Če pa tega minerala ni dovolj ali primanjkuje vitamina D, se bo kalcij izločil iz kosti in te bodo postale krhke, kar je pogoj za razvoj osteoporoze.

Vitamin D je edini, ki ga telo lahko proizvede samo, in sicer z obsevanjem kože z ultravijolično svetlobo: že od 10- do 15-minutno izpostavljanje soncu med enajsto uro dopoldne in četrto popoldne od dva- do trikrat na teden od marca do oktobra zadovolji potrebe po njem – a učinka seveda ni, če smo zaščiteni s kremo s faktorjem ali oblačili, zato se pri tem pogosto znajdemo pred paradoksom. Ne pozabimo, naš vsakdanjik poteka pretežno v zaprtem prostoru, avtomobilu, telovadnici ali pred televizijskim zaslonom, zato je možnosti, da bi nas sonce vsaj mimogrede pobožalo, izjemno malo. Nekateri strokovnjaki na to odgovarjajo z nasvetom o zmernem in preudarnem sončenju, predlagajo, da izpostavimo samo podlakti, seveda pa mora vsak posameznik poznati zakonitosti svoje kože in se po potrebi posvetovati z zdravnikom. Vitamin D, v ne ravno bogatih količinah, najdemo še v lososu, sardinah, skuši, tunini, jajčnem rumenjaku, ribjem olju, mleku in mlečnih izdelkih, vsebujejo ga tudi goveja jetra. Marsikdaj je smiselno dodajanje v obliki prehranskega dopolnila, denimo pozimi, ko nam že poidejo poletne zaloge, dodatki pa so potrebni predvsem pri majhnih otrocih, nosečnicah, sploh tistih, ki so zanosile večkrat zapovrstjo, doječih materah in starejših. 
Če telo nima ustreznih zalog vitamina D, začne kalcij črpati iz kosti, kar poveča nevarnost za zlome in izgubo kostne gostote. Pomanjkanje tega vitamina se torej klinično pokaže s hipokalciemijo, hipofosfatemijo ali splošno demineralizacijo kosti, bolečinami v kosteh in mišicah, izčrpanostjo, spontanimi frakturami in mišično oslabelostjo. Pri odraslih se te spremembe imenujejo osteomalacija, pri otrocih pa se lahko pojavijo zaostanek v rasti in deformacije skeleta, zlasti dolgih kosti, oziroma rahitis