Tiskane izdaje
Geodetska uprava letos zamuja z objavo letnega poročila o dogajanju na slovenskem nepremičninskem trgu. Običajno je poročilo objavljeno tri mesece po izteku posameznega polletnega ali letnega obdobja, tokrat bo nekoliko pozneje. Razlog je povečan obseg poslov na trgu. »Število evidentiranih kupoprodajnih poslov z nepremičninami se je lani povečalo za okoli deset, v zadnjih treh letih pa za skoraj trideset odstotkov,« so za Delo še pred objavo poročila razkrili na geodetski upravi. Dodajajo, da jim pri pripravi dokumenta težave povzroča predvsem povečan promet s stanovanjskimi hišami (lani ga je bilo več za dobrih 15 odstotkov), saj je treba zaradi njihove raznovrstnosti tako rekoč za vsako prodajo opraviti terenski ogled, da se ugotovi, kaj (in kakšen) je bil predmet prodaje. »Terenski ogledi prodanih nepremičnin so zamudni, kadrovske zmogljivosti urada za vrednotenje nepremičnin, katerega strokovnjaki vsako evidentirano transakcijo preverijo, pa so zelo omejene,« je razložil Aleš Perovšek, na geodetski upravi vodja sektorja za trg nepremičnin. Lani je bilo v Sloveniji sicer prodanih 688 rabljenih družinskih hiš, največ od leta 2003, odkar statistika spremlja tovrstne prodaje.
Balon se napihuje,
Za povečanje transakcij na nepremičninskem trgu je več razlogov: ugodne obrestne mere dolgoročnih posojil marsikoga napotujejo k rešitvi stanovanjskega problema, nekateri kupujejo nepremičnine kot naložbo, za oddajanje turistom, drugi pa za oddajanje domačemu prebivalstvu. Na finančni upravi, ki jo vodi Jana Ahčin, so nam povedali, da je podatke za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem v preteklem letu prijavilo več zavezancev kot leto prej, vendar povečanje po njihovi oceni »ni bilo dramatično«. Pogled v zadnja tri leta pokaže, da se je število ljudi, ki uradno oddajajo svoje nepremičnine fizičnim osebam, povečalo za 1382 oziroma za 4,5 odstotka. Lani je tako oddajalo nepremičnine 31.782 posameznikov. Da se prebivalstvo odloča za nepremičninske naložbe, kažejo tudi najnovejši podatki Banke Slovenije. Rast posojil nebančnemu sektorju je namreč decembra lani po več letih padanja obrnila trend in postala pozitivna. Decembra je zadolževanje eksplodiralo in se je nadaljevalo tudi na začetku tega leta, s tem da je rast obsega stanovanjskih posojilih 4,9-odstotna, rast potrošniških pa presega 8 odstotkov.
Lani presežen rekord
Kot največjo težavo našega nepremičninskega trga Pirkmajer vidi neusklajenost med ponudbo in povpraševanjem, prevelika je ponudba slabših in starejših stanovanj na slabših lokacijah, premalo pa je dobrih in novih stanovanj. Ljudje so pri nakupu nepremičnin postali bistveno bolj izbirčni, kar ni le posledica zadnje finančne in gospodarske krize. »Ljudje so se naučili bolj ceniti kakovost izdelave in dobro lokacijo. Ko smo prišli iz socializma, smo bili vsi lačni vseh mogočih dobrin, kupci so bili hitro zadovoljni z marsičim kot z nadstandardom, nato se je to po naravni poti postopoma spremenilo,« meni sogovornik.
V Ljubljani je bilo v zadnjem času prodanih kar nekaj nedokončanih nepremičninskih projektov, ki so obtičali v stečaju. Kar je še nedokončanih projektov na dobrih lokacijah v glavnem mestu, bodo prej ali slej našli kupca, je prepričan Pirkmajer. Meni, da bodo to dobre naložbe, ki bodo lastnikom prinesle dobiček.
Fama o donosni nepremičninski naložbi
Nakup nepremičnine z namenom oddaje v najem ni pretirano donosen posel. Gotovo je naložba v nepremičnine dobra z vidika tveganja, saj so to nizkorizične investicije, zlasti če jih primerjamo z naložbami v delnice in druge vrednostne papirje. Takšna naložba z oddajanjem po izračunih Matjaža Sove, strokovnjaka skupine Vzajemci, praviloma ustvari dve- do triodstotni letni donos po upoštevanju vseh lastniških stroškov (v izračunu so upoštevani tudi davki in nadomestila ter dolgoročni stroški obnavljanja nepremičnine). Za primer je vzel rabljeno in opremljeno nepremičnino v Šiški v Ljubljani. Za dvoinpolsobno stanovanje lahko pričakujemo okoli 550 evrov mesečne najemnine, na trgu je treba zanj odšteti 140 tisočakov. Ob upoštevanju dinamičnega izračuna pa bi bil donos na to nepremičnino celo negativen.
Nepremičnine na splošno po mnenju Sove niso neprivlačna naložba, zlasti če gre za »posredno« naložbo oziroma za naložbo v nepremičninske sklade. Na našem trgu sicer pod okriljem KD Skladov ravno nastaja prvi tovrsten sklad pri nas. V družbi pričakujejo, da bo zaživel kmalu, saj trenutno pridobivajo zaveze za plačilo. Vlagatelji vanj bodo izključno institucionalni, ki so po takem skladu, kot pravijo v KD Skladih, povpraševali, njegova tarča pa bodo predvsem poslovne nepremičnine.
