Tiskane izdaje
Brdo pri Kranju – Udeleženci letnega vrha slovenskega gospodarstva so pozdravili dokument GZS o razvojnem partnerstvu treh generacij, mlade, aktivne in starejše od 55 let, poudarili pa so, da zdaj potrebujemo še prave ukrepe za njegovo uresničenje.
Vrh gospodarstva se je že tretje leto zapored odvil v prešernem vzdušju. Toda optimizmu navkljub, ki ima temelje v rastočih prihodkih in dobičkih slovenskih podjetnikov ter v splošni gospodarski rasti na krilih izvoza in krepke potrošnje, so gospodarstveniki soglasni, da je še precej prostora za napredek.
Zlasti če želimo, da se uresniči vizija razvojnega partnerstva GZS, kjer želijo, da bi do leta 2025 vztrajno lovili zaostanek za evropskim gospodarskim povprečjem in da bi naslednjo krizo pričakali precej bolje pripravljeni. V številkah so videti ti cilji nekako tako: dvig BDP z zdajšnjih 20.700 na 28.000 evrov in pa visoka rast izvoza, ki naj bi se do leta 2025 povečal za 45 odstotkov, prav toliko kot dodana vrednost na zaposlenega, ki naj bi priplezala z današnjih dobrih 40.000 na kar 60.000 evrov.
Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je povedala, da so smernice razvojnega partnerstva poziv, kako priti do višjega življenjskega standarda. A kako doseči takšne cilje? Boštjan Gorjup, predsednik GZS, vidi za to dva ključna vzvoda, in sicer izboljšanje rezultatov šolskega sistema, kjer bi morali študentje 1,5 leta hitreje končevati študij in se prej podati na plitek trg dela – mladi se zaposlujejo pozno, medtem ko so novopečeni upokojenci v Sloveniji med mlajšimi v Evropi –, in povečanje investicij v raziskave in razvoj, ki naj bi dosegle 2,4-odstotni delež v BDP. Na ta način bi lahko povečali blaginjo naroda, a ne brezglavo. »Rast plač mora biti višja od inflacije, a hkrati nižja od rasti produktivnosti,« je poudaril Gorjup.
Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Foto: Blaž Samec/Delo
Zadovoljni tudi sindikati
Z razvojnim partnerstvom, ki ga predlagajo delodajalci, so zadovoljni tudi sindikalisti. Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je povedala, da je to »dobrodošla sprememba vsakokratnim napovedim iz gospodarstva, ko je bil govor o višjem BDP, višjih dobičkih in boljših pogojih za gospodarstvo, izraženih v številkah. Tokrat so vendarle v ospredju ljudje«.
Miro Cerar, predsednik vlade, je izrazil veselje nad duhom sodelovanja med gospodarstvom, socialnimi partnerji in politiko. »Za gospodarsko rast čestitam in izrekam priznanje vsem gospodarstvenikom,« je pohvalil pričujoče, zatem pa nadaljeval v bolj predvolilnih tonih, med igranjem katerih ni pozabil poudariti pomena varnosti in braniti spornih stališč in ravnanja vlade pri reševanju begunske krize. »Prišel je v dom gospodarstvenikov in z 'blatnimi' čevlji zakorakal na preprogo,« je komentiral Cerarjev govor eden navzočih.
Slovenski gospodarski forum. Foto: Jure Eržen/Delo
Slovensko gospodarstvo se je zadnja leta postavilo na noge. Nekoč, v krizi, »smo bili plen za multinacionalke in tuje institucije«, kot se je izrazil predsednik vlade, danes smo spet partnerska država v EU in območju evra. Privlačni za investicije, med katerimi je Cerar izpostavil Yaskawo in Magno.
A to je premalo. »Nekateri ukrepi so nujni, Slovenija bi morala postati na primer center za zaposlitve v informacijskih tehnologijah,« je v razpravi dejal Mark Pleško, direktor tehnološkega podjetja Cosylab. Slovenija potrebuje po njegovem mnenju velike tehnološke projekte – vrhunske na evropski ali svetovni ravni –, ki bi privabljali visoko usposobljen kader iz tujine. Toda namesto tega ta odteka v tujino. »Po nekaterih ocenah primanjkuje v Sloveniji kar 2000 IT-jevcev,« je poudaril Pleško, čigar podjetje Cosylab že dalj časa išče zaposlene po vsem svetu.
Dejan Turk, predsednik uprave A1:
»V času, ko so nekatere panoge v razcvetu, to povem zato, ker telekomunikacijska ni, mora politika predvsem pustiti gospodarstvu, da gre svojo pot. Tu ne morem mimo visoke obdavčitve plač, s katero se v Sloveniji še nismo zares ukvarjali. Zelo vesel sem, ko se ljudje izpopolnjujejo v tujini, toda ko jih želim pripeljati nazaj, dobim vsakič isti odgovor, in sicer, da si država v Sloveniji vzame prevelik delež. Z uhajanjem dobrih, visoko usposobljenih kadrov v tujino se srečujem vsak dan. Za nameček pa je visoko usposobljenega kadra premalo. Krademo si jih podjetja med sabo. To je nedvomno naloga, ki čaka slovensko vlado.«
Branko Rožič, direktor Količevega kartona:
»Zelo je pozitivno, da smo gospodarsko tam, kjer smo. Imamo do osemodstotno rast izvoza, BDP je večji za štiri do pet odstotkov. Prvič je v Sloveniji tako, da ima gospodarstvo nekaj besede. In da v okviru tega triparitetnega kroga pridobiva na glasu in moči, da bo jutri še bolje za položaj države in bolje tudi za zaposlene. Na to gledam kot optimist. Kaj pa bi še morala država storiti? Vlada doslej ni veliko naredila sama od sebe. Pa bi morala res nekaj storiti. Tako da reče, to je pa moj prispevek, moje delo, moja iniciativa za to, da bodo gospodarstvo in delovna mesta jutri varnejša, če pride do krize, do katere na žalost bo prišlo.«
Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB:
»Za dolgoročno vzdržen preboj je nujno pogumno zagristi v ključne reforme. Te so delovnopravna z davčno in sistemom socialnih transferov; reforma izobraževalnega sistema, kjer je nujno dolgoročno projicirati potrebe gospodarstva po talentih in pravočasno prilagajati srednje- in visokošolske programe; pokojninska reforma z dolgoročno vzdržno korigiranim obsegom pravic iz javne blagajne in delovne dobe v kombinaciji z uvedbo individualnih shem in tretjega pokojninskega stebra. Nujna sta tudi zakonodajni okvir za podporo hitri digitalni transformaciji in takojšnja posodobitev predpisov, ki onemogočajo digitalno izkušnjo strank pri vstopanju v poslovne odnose.«
Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Jakob Počivavšek, predsednik KSS Pergam:
»V tem trenutku je gospodarstvo v dobrem položaju. Bolj kot to, kaj lahko ali kaj bo naredila politika, je ključno, da gospodarstvo lahko nadaljuje to, kar že počne. Kar bi lahko naredila država, je, da zagotovi dobre pogoje za nadaljnji razvoj podjetij, za investicije v prihodnost. To je ključno in tega je bilo v preteklosti odločno premalo. Stvari se sicer premikajo na bolje in to je tisto, kar lahko največ pripomore k nadaljnjemu razvoju gospodarstva, pri čemer je zelo pomembno, da vlagamo tudi v zaposlene. Investicije in razvoj bodo namreč temeljile na ljudeh, na tistih, ki bodo vlagali, in na tistih, ki bodo razvijali, in tistih, ki bodo znali tehnološke preboje izkoristiti pri svojem delu. A to je že zgodba za nov mandat.«
Tone Stanovnik, direktor Špice International:
»Zdaj je treba misliti na soljudi, na socialo, na družbeno koristnost, ne samo na dobiček. Zdaj brenkamo na prave strune, moramo pa paziti, da se ne spustimo nazaj, na uravnilovko. Zato potrebujemo napetost, ki jo ustvarimo z visokimi cilji. Če smo pred 300 leti imeli Marijo Terezijo, ki si je upala pri 17 otrocih revolucionarno reči, naj gredo vsi otroci v šolo, potem pričakujemo zdaj, da tudi naši ministri in ministrice potegnejo kakšne pogumne poteze. Tako da v osnovni šoli postavimo na prvo mesto logiko, ne pa podatke, za te imamo Google. V šoli moramo razvijati kreativno razmišljanje, logiko, funkcionalne stvari - tudi tehniko narodu.«
