Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v okviru različnih programov v zadnjih treh letih za kreiranje enega delovnega mesta v povprečju vložilo nekaj več kot 60 tisoč evrov, je pokazala interna analiza spodbujevalnih ukrepov.
V treh letih je tako država zagotovila ohranitev ali spodbudila ali kreirala okoli 12 tisoč delovnih mest, je pojasnil resorni minister, ki opravlja tekoče posle, Metod Dragonja. Če preračunamo, je Slovenija za 12 tisoč delovnih mest v treh letih namenila 700 milijonov evrov.
Potreben vzdržni model
Gre za denar, ki ga je poleg zasebnih vlagateljev in drugih iniciativ plačala država, je izpostavil odhajajoči minister, pri tem pa ni pojasnil, ali so upoštevali tudi vzdržnost delovnih mest - Aha Muri je denimo država dala pomoč, a je potem končal v stečaju, torej večine delovnih mest ni več.
na to je sicer opozoril tudi Dragonja. Dejal je, da bo, citiramo, "treba operacionalizirati instrumente v smeri, da bodo zagotovljena dolgoročna vzdržna in konkurenčna delovna mesta." Do tega bo po njegovem mnenju mogoče priti le na osnovi konkretnih investicij in vzdržnih modelov rasti.
Subvencije ne delujejo
Ukrepe za zaposlovanje v okviru aktivne politike zaposlovanja sicer izvaja tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V letih 2014 in 2015 je za to na voljo približno 199 milijonov evrov, sredstva za letos so okrepili za 44,3 milijona evrov.
A pred dnevi smo v članku Zakaj državne subvencije pri nas ne delujejo pisali, da po statistiki zavoda za zaposlovanje po končanem obdobju subvencioniranja zaposlitev obdrži slaba polovica oseb. Tudi pri subvencijah za samozaposlitev se je po petih letih obdržala le polovica subvencioniranih.
