"S projektom bomo zagotovili 9.000 novih delovnih mest,” je eden glavnih argumentov za gradnjo drugega tira, ki ga javno ponavlja vlada Mira Cerarja. A kje je vlada našla prav 9.000 novih delovnih mest? Pri izračunih se opira na dve študiji: Prvo je izdelala Mednarodne organizacije dela (vlada in Metod Dragonja sta jo napačno navajala kot International Global Organization), drugo pa leta 2007 profesorja ekonomije Velimir Bole in Dušan Mramor. A tudi tu je vlada očitno podatke uporabila po svoje.
Velimir Bole je za RTV SLO pojasnil: "Če je kot vir navedena analiza iz 2007, potem bil bilo korektno upoštevati vse korekcije, ki so v analizi neposredno kvantificirane. Torej korekcijo zaradi spremembe tonaže in korekcije zaradi spremembe strukture pretovora. Če so predpostavili, da bi se delež generalnega tovora povečal, bi bilo skupno zmanjšanje ocene učinka na zaposlenost manj kot 3000, če pa so predpostavili, da bi se generalni tovor zmanjšal, bi bilo skupno zmanjšanje ocene učinka na zaposlenost večje od 3000". Na potrebe po delavcih pa vpliva tudi sam tovor. Število zaposlenih raste počasneje, če večji del pretovora predstavljajo vozila in kontejnerji, kar je sicer osrednji trend po podatkih Luke Koper. Vendar tega podatka vladni izračun ne omenja.
Ne 9.000, morda 6.500 novih delovnih mest
"Oglejte si komentar pod tabelo 15. Lahko vidite, da učinek tonaže ni linearen; pri povečanju tonaže za 1% se namreč učinek zmanjša za 0.16%. Pri povečanju za 21 mio je potrebno torej učinek zmanjšati za okoli 30%, torej za približno 3000 (0.304*9450=2873) zaposlenih, torej na okoli 6500," je po vladnih izhodiščih za RTV SLO izračunal Bole.