Dve upokojenki je 
izselilo 10 policistov

PODUTIK – V torkovem dopoldnevu, ko so se temperature začele prav poletno vzpenjati, je bilo še bolj vroče v ulici Pod Kamno Gorico v Podutiku. Minuto čez deseto se je pred hišo številka 55 prikazala kolona policijskih in civilnih vozil, iz njih je stopilo deset policistov ter stečajna upraviteljica Katja Skumavec. Pred hišo jih je čakal Gregor Turšič kot zastopnik svoje mame, 76-letne Angele Turšič, ki živi v tej hiši. Oziroma je živela do torka do desete ure in pet minut, ko so jo deložirali.

Policisti so se zadeve lotili sila resno; takoj so začeli s trakom ograjevati prostor, vmes pa so se pogovarjali s Turšičem, ki jim je civilizirano predal ključe hiše. To sta njegova mama in že pokojni oče zgradila pred dobrimi štirimi desetletji, ko je bil Podutik še vas ob Ljubljani; zdaj ga le obvoznica loči od prestolnice, nasproti hiše Turšičevih pa so že pred časom zrastli bloki. Angela se ni prikazala iz hiše, s sklepom ljubljanskega okrajnega sodišča je bila 26. aprila »zadržana v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v Psihiatrični kliniki Ljubljana«.

Sindrom izgubljenega doma

Z Angelinim sinom Gregorjem smo prej stali pred hišo, v kateri sta on in njegov brat Nejc odraščala. Vaščani so nam povedali, da je bil v poslovnih prostorih ob njej nekoč diskont. Gregor je bil vznemirjen iz številnih razlogov, ne zgolj deložacije njegove mame iz družinske hiše: »Imela je kredit, vračala ga je nekaj časa, vse je bilo v redu, nato je prišla kriza in z njo osebni stečaj,« na kratko pojasni dogodke minulih let, katerih posledice so zdaj pripeljale tako daleč, da je njegova mama pristala v ljubljanski psihiatrični bolnišnici: »Hospitalizirana je na zaprtem oddelku Polja in je v zelo slabem zdravstvenem stanju,« opiše položaj.

Angela Turšič je šla v osebni stečaj s 74 leti, dolga naj bi bilo (skupaj z obrestmi) za več kot 200.000 evrov, trganje od pokojnine ni zadostovalo za odplačilo. Gregor Turšič pravi, da so hišo nato prisilno odvzeli in dali na boben. Po podatkih pooblaščenega cenilca ima hiša dobrih 280 m2 bivalne površine in še 215 v poslovnem delu: »Poleg stanovanjske hiše je na parcelah zgrajen prizidek brez gradbenega dovoljenja z nezaključeno gradnjo poslovnih prostorov ter stanovanja,« so dodali v oglasu, mlajši Turšič pa izstreli: »Po naši oceni je hiša vredna okoli 400 tisočakov, prodali so jo za 223.200 evrov! Najprej nas moti cena, nato pa še mamino zdravstveno stanje.«

Vmes se je namreč Angelino psihično stanje hitro spremenilo; prvič so jo na psihiatrijo vznemirjeno in jokavo sprejeli 7. marca letos ob njenem prvem poskusu samomora, v bolnišnici pa so ugotovili, da trpi za tako imenovanim sindromom izgubljenega doma. Njen sin pravi takole: »Ni neprištevna, ima pa hudo, globoko depresijo. Posledice naj bi bile trajne.« Pojasni, da je mama že dvakrat poskušala storiti samomor.

Drugič je Angela končala na psihiatriji, potem ko je prejela pisanje o prevzemu hiše: »Totalno jo je sesulo in je tavala okoli hiše! Našel jo je prijatelj in nemudoma odpeljal na psihiatrično kliniko,« pravi Gregor. Angela je hotela odpreti plin ter zakuriti, kot naj bi sama dejala tudi zdravnikom. Zdaj postane bolj jasen odgovor policije na naše vprašanje, zakaj mora biti kar deset policistov pri deložaciji dveh upokojenk: »Policisti izvajajo asistenco na podlagi zaprosila, ki so ga prejeli v zadevi,« nam je pojasnila Maja Ciperle Adlešič s PU Ljubljana. Pomoč po zakonu zagotavljajo, če pri izvajanju nalog drugih pride do upiranja ali ogrožanja – oziroma če se to utemeljeno pričakuje.

Kam bo šla 
pa Štefka?

Stečajna upraviteljica Katja Skumavec pravi, da je že avgusta lani prosila pristojni center za socialno delo (CSD), da se začnejo ukvarjati s stanovalci v hiši: »Namen je bil, da bi jih prepričali, da je treba najti neki drugi dom, in da jim ga v vmesnem času pomagajo najti.« Po prvotnem načrtu bi morali hišo prodati februarja, a se je zamaknilo v marec in zdaj je maj, našteva Skumavčeva: »Obiskovali so jih iz CSD, stanovalci so bili na sestankih, ampak če ne sprejmeš situacije, je težko,« pove.

Turšič pravi, da mama noče v dom za ostarele. Nato doda: »Težava z deložacijo je, da ne mečejo ven samo moje mame.« V hiši je z mlajšo upokojenko Angelo bivala še starejša, 92-letna Štefka: »Ona mami sploh ne plačuje najemnine, ampak ji nekaj doda za stroške vsak mesec in ji dela družbo.« Pred dogodki se je za nekaj tednov umaknila, šla naj bi k prijateljem na Hrvaško: »Ko bo prišla sem, jo bo kap, saj nima kam iti.« Skumavčeva potrdi, da so bila najemna razmerja odpovedana: »Nihče ne ostane, hiša se izprazni.«

Ne Štefka ne Angela nimata več pravih ključev hiše, saj so ključavnice zamenjali po prevzemu. Skumavčeva pravi, da gre za žalostno zgodbo: »Težko je ostati nevtralen, osebno se vpleteš, tudi če ne želiš. Nihče si ne želi biti upravitelj v taki zgodbi.« Zaradi takih primerov ljudje tehtajo, ali bi sploh postali stečajni upravitelji: »Taki primeri so redki. Mogoče je en odstotek možnosti, da se pri stečajih zgodi taka skrajnost, da se čuti prisila in vpliv na zdravje,« pravi Skumavčeva, za katero je težav konec.

Teh pa ne zmanjka Gregorju Turšiču, ki ima v psihiatrični bolnišnici ob mami še brata. Najprej se bo moral ukvarjati s stvarmi iz hiše: »Rekli so, da jo moramo izprazniti. V redu, ampak kam naj dam stvari?« Konec junija bo minila dvomesečna hospitalizacija njegove mame: »Mama noče niti k meni domov niti v dom.« In malce tišje doda: »Je težko, je.« Center za socialno delo v ljubljanski Šiški bosta prej ali slej obiskali tako Angela kot Štefka. Vsaj za slednjo bodo edino upanje ...