Sledijo ji socialdemokrati (SPÖ) s 27,1 odstotka ter svobodnjaki (FPÖ) s 25,9 odstotka, kažejo projekcije volitev, ki jih objavlja avstrijska televizija ORF po prešteti polovici glasov.
Stranka Neos je glede na projekcije dobila 5,1 odstotka glasov, Zeleni 3,9 odstotka, lista Pilz pa 4,4 odstotka. Meja za vstop v parlament je sicer pri štirih odstotkih.
Projekcija je izdelana na 52 odstotkih preštetih glasov. Avstrijsko notranje ministrstvo naj bi prve izide volitev objavilo okoli 19.30.
Prve projekcije so sicer kazale, da so se svobodnjaki uvrstili na drugo mesto, pred socialdemokrati.
Ljudska stranka Sebastiana Kurza, ki bo najverjetneje postal novi avstrijski kancler, naj bi imela v parlamentu 63 poslancev.
Svobodnjaki Karla-Heinza Stracheja naj bi jih dobili 51, socialdemokrati dosedanjega kanclerja Christiana Kerna pa 53. Neos naj bi imel devet poslancev, lista Pilz pa osem.
ÖVP bo očitno precej izboljšala rezultat zadnjih volitev leta 2013, ko je dobila 24 odstotkov glasov. Rezultat so izboljšali tudi svobodnjaki.
Precej so rezultat poslabšali Zeleni, ki so pred štirimi leti prejeli 12 odstotkov glasov, zdaj pa jim projekcije kažejo, da utegnejo celo izpasti iz parlamenta.
Kurz je po zmagi svoje stranke dejal, da je rezultat volitev priložnost za resnično spremembo. Glede na projekcije je ÖVP zmagovalka volitev, Kurzu pa se nasmiha kanclerski položaj.
31-letni dosedanji avstrijski zunanji minister, ki utegne postati najmlajši šef vlade v EU, je dejal, da so mu volivci naložili veliko odgovornost. "To odgovornost sprejemam z veliko ponižnostjo," je dejal.
Pred svojimi privrženci je zatrdil, da bo delal s polno močjo ter da želi v državi uvesti nov slog in novo kulturo. Naloga ÖVP je, da v sodelovanju z drugimi državo pozitivno spremeni, je dejal.
O tem, s kom želi stopiti v koalicijo, Kurz ni govoril.
Možnosti sta sicer koalicija s svobodnjaki, ki so se glede na projekcije uvrstili na tretje mesto, ali nadaljevanje velike koalicije s socialdemokrati.
Njihov vodja Christian Kern po objavi projekcij ni želel povedati, ali se stranka seli v opozicijo ali želi sodelovati v vladi. Je pa potrdil, da sam namerava ostati v politiki.
"Zdaj moramo videti, kakšni bodo nadaljnji koraki, žogica je na strani predsednika republike Alexandra Van der Bellna," je dejal.
Ta je v prvi izjavi dejal, da je treba počakati na končne izide, ki bodo po napovedih znani v četrtek, in če se bo potrdila zmaga ljudske stranke, bo mandat za sestavo vlade podelil Kurzu.
Najbolj verjetno se zdi, da bo šel Kurz v koalicijo s svobodnjaki, ki bi tako v vlado na Dunaju vstopili prvič po letu 2000, ko jih je vodil Jörg Haider. Tedaj je vstop svobodnjakov v vlado sprožil evropske sankcije proti Avstriji, česar zdaj sicer ni pričakovati, a po vstopu Alternative za Nemčijo v nemški zvezni parlament je to nov preboj skrajne desnice v EU.
"FPÖ kot partner v vladi v Evropi ne bi naredil dobrega vtisa in Kurz to ve," je danes zapisal komentator konservativnega časnika Der Standard.
Vodja svobodnjakov Strache je po zaprtju volišč že napovedal, da so se pripravljeni pogovarjati z vsemi o oblikovanju koalicije.
Kurz bi lahko vnovič sestavil tudi veliko koalicijo s socialdemokrati, a je po desetih letih napornega skupnega vladanja in razpadu koalicije letos spomladi to manj verjetno.
Kern je sicer v soboto še enkrat opozoril pred nevarnostjo desne vlade na Dunaju, češ da je Avstrija na najpomembnejšem razpotju v zadnjih desetletjih.
Za vstop v 183-članski nationalrat se je potegovalo rekordnih 16 strank, čeprav nekatere od njih niso nastopale na zvezni ravni, ampak samo v posameznih deželah.
Volilno pravico imajo avstrijski državljani, ki so na dan volitev starejši od 16 let. Po zadnjih podatkih avstrijskega notranjega ministrstva je volilnih upravičencev 6,4 milijona.
Končne uradne rezultate bodo objavili v četrtek, 19. oktobra, ko bodo prešteli še glasovnice, prispele po pošti.
Letos so za glasovanje po pošti poslali rekordnih 890.000 glasovnic, njihovo štetje pa bodo začeli v ponedeljek.