DUTB naložbeni »šverc komerc«

Ministrstvo za finance nad DUTB že nekaj časa nejevoljno dviga obrvi, a za zdaj le kot brezzobi tiger.
Fotografija: Slaba banka ima v svojem portfelju večinoma nasedle naložbe, ki so že po naravi zanimivejše za špekulante, ki iščejo hitre zaslužke. FOTO: Roman Šipić
Odpri galerijo
Slaba banka ima v svojem portfelju večinoma nasedle naložbe, ki so že po naravi zanimivejše za špekulante, ki iščejo hitre zaslužke. FOTO: Roman Šipić

Čeprav na slabi banki vztrajno zatrjujejo, da po vseh aferah poslujejo pregledno, zakonito in s ciljem ustvariti najvišji dobiček za državo, iz njihovega arhiva padajo novi okostnjaki, ki kažejo na možno oškodovanje davkoplačevalcev. V javnosti so prah že dvigovali primeri prodaje terjatev do ACH ter zemljišč v Logatcu in na Brniku, katerih skupni imenovalec je bil, da je kupec kmalu po odkupu teh naložb od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) premoženje dražje prodal naprej. Zdaj je v javnost pricurljala še podobna zgodba s posestvom Lambergh.

Kot smo razkrili v Delu, je DUTB terjatve do družbe Predence kot edinemu kupcu prodala podjetju Novoinno finance Marka Vilfana, to pa je takoj potem unovčilo zavarovanja za te terjatve in s tem postalo lastnik prestižnega posestva Lambergh s pripadajočim dvorcem in hotelom, ki ga je nato na dražbi po precej višji ceni prodalo takratnemu najemniku – družbi Hočevar Tomaža Hočevarja. S tem je Novoinno finance menda ustvarilo 360.000 evrov dobička. DUTB seveda svojim kupcem ne more prepovedati razpolaganja s premoženjem, ki jim ga proda, a omenjena zgodba postavlja vrsto vprašanj o poslih slabe banke. Za začetek, zakaj DUTB v razpisu za prodajo ni javno razkrila, da je terjatev zavarovana s posestvom Lambergh, saj bi to morda povečalo interes za nakup te terjatve. Sklicevanje, da gre za poslovno zaupne podatke, ki da so dostopni le vlagateljem, ki vplačajo varščino, so nerazumljivi, še posebno zato, ker gre v resnici za podatke, ki so javno dostopni, če le veš, kam je treba pogledati. Poleg tega to odpira področje za neenakopravno obveščenost vlagateljev in zlorabo notranjih informacij o zavarovanjih.

Prav tako ni razumljivo, zakaj slaba banka v pogodbe ne vnese vseh varovalk, ki bi ji omogočile udeležbo pri dobičku, ki bi ga s prodanimi naložbami morda ustvaril kupec. V zgornjem primeru se v DUTB izgovarjajo, da ne gre za preprodajo, saj da je kupec naprej prodal unovčeno zavarovanje, ne terjatev. A hkrati nam niso povedali, zakaj zavarovanja ni unovčil DUTB in ga nato v korist davkoplačevalcev prodal dražje kot terjatve.

Slaba banka ima v svojem portfelju večinoma nasedle naložbe, ki so že po naravi zanimivejše za špekulante, ki iščejo hitre zaslužke. A namesto da bi DUTB z javnim komuniciranjem o kakovosti naložb, zavarovanjih, višini kupnin, kupcih … to tveganje zmanjševala, te informacije pod pretvezo poslovne zaupnosti skriva ter tako dodatno odpira za možnosti za »šverc komerc« z naložbami in njihovo prodajo pod mizo. Na ministrstvu za finance zato že nekaj časa nejevoljno dvigajo obrvi, a za zdaj le kot brezzobi tiger, saj razen z nenehnimi menjavami glavnih šefov nimajo učinkovitega nadzornega mehanizma nad DUTB. Čeprav so že junija napovedali posebno revizijo slabe banke, te še niso izpeljali, saj imajo zaradi možnega konflikta interesov težave z iskanjem izvajalcev tega nadzora.