Nedelja, 18. 2. 2018, 11.02
6 let, 2 meseca
Intervju: Bill Gajda, Visa
"Ne vidim možnosti, da bi kriptovalute v bližnji prihodnosti prevzele mesto pravih valut"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,74
5
Gotovina bo kmalu elektronska, a plačilne kartice ne bodo tako hitro povsem izginile, napoveduje naš sogovornik, ki je prepričan, da bo pametni telefon še dolgo časa središče naše digitalne identitete.
S hitrim razvojem informacijskih in komunikacijskih tehnologij se prav tako hitro spreminjajo in nadgrajujejo načini plačevanja in s tem naše plačilne navade. Brezstično plačevanje je le najnovejša večja sprememba, ki je nakazala, kako bodo, kot pravi naš sogovornik, plačila prihodnosti: takšna, da jih sploh ne bomo posebej zaznali.
Z njim smo se srečali v teh dneh v Tel Avivu ob odprtju petega inovacijskega studia na območju Evrope in Sredozemlja, ki deluje pod okriljem londonskega centralnega inovacijskega centra korporacije Visa. V pogovoru nam je med drugim pojasnil, zakaj je prav to primeren kraj za povezovanje igralcev finančne tehnologije, in namignil, kako bi se lahko tudi Slovenija znašla na zemljevidu tehnološko napredn(ejš)ih.
"Plačevanje, kot ga danes vidimo in doživljamo, bo na neki način izginilo, po drugi strani bo še vedno veliko rešitev, ki bodo temeljile na pametnih telefonih," je napovedal naš sogovornik.
Ali so pametni telefoni priložnost ali grožnja za klasične plačilne mehanizme?
Gotovo so priložnost. Ko pametne telefone danes uporabljamo za plačevanje, so ta še vedno praviloma vezana na neko plačilno kartico, če pa pogledamo na primer kavarne, se tam še vedno veliko plačuje z gotovino. To, javni prevoz in še veliko drugega – vse to so za nas izjemne priložnosti, zato smo se povezali z vsemi pomembnimi novimi ponudniki mobilnega plačevanja, kot so Samsung Pay, Android Pay in Apple Pay.
Dejali ste, da bo vsa gotovina kmalu elektronska. Ali bodo tako izginile tudi plastične kartice?
Kartice bodo živele dalj časa, ekosistem plačevanja bo potekal z dvema hitrostma. Čez 15 ali 20 let bomo zagotovo še imeli plastične kartice, a bomo zagotovo imeli tudi veliko novih ponudnikov plačevanja prek pametnih telefonov, nosljivih naprav ali vgrajenih naprav. Izbira bo še večja. Že zdaj sem si zastavil cilj, da bi pet dni plačeval samo s svojim pametnim telefonom in da ne bi uporabil kartice. Uspelo mi je.
Brezstično plačevanje je pospešilo in olajšalo plačevanje s karticami - kaj bo naslednja tovrstna uspešnica?
Kaj bo čez pet ali deset let prevladujoč način plačevanja?
Menim, da se bo zgodilo dvoje. Pametni telefon bo še naprej v ospredju, ker bo ostal osrednji del digitalne identitete, ki se bo razširila tudi na nosljive naprave, kot so pametne ure, jakne in drugi predmeti, ki bodo imeli vgrajene naprave za komunikacijo. Drugo, kar se bo zgodilo, pa je, da bo vedno več možnosti plačevanja, ko pametnega telefona celo ne boste več fizično potrebovali. Plačevali boste z biometrično prepoznavo recimo očesa ali obraza. Plačevanje, kot ga danes vidimo in doživljamo, bo na neki način izginilo, po drugi strani pa bo še vedno veliko rešitev, ki bodo temeljile na pametnih telefonih.
Kaj je po vašem mnenju največja prednost, ki so jo pametni telefoni prinesli plačevanju?
Zame je to nedvomno varnost. Pomislite, pri plastični kartici mi je za avtentikacijo na voljo samo PIN, pri pametnih telefonih je veliko novih načinov preverjanja: ali je naprava še varna, ali je naprava pravilno povezana s kartico, v primeru dvoma lahko pametni telefon zahteva dodatno biometrično avtentikacijo … Pametni telefoni prinašajo povsem nove plasti varnosti, ki so hkrati uporabnikom zelo dostopne.
Inovacijski studio Visa Innovation Studio v Tel Avivu je najnovejši v vrsti podobnih po svetu, kjer Visa sodeluje s krajevnimi predvsem zagonskimi podjetji s področja finančnih tehnologij pri razvoju sodobnih plačilnih storitev.
Kaj so pa največje pomanjkljivosti pametnih telefonov pri plačevanju?
Prvo je uporabniška zavest. Uporabnikom je treba dopovedati in jih izobraziti, da je mobilno plačevanje varno. Mnogi mislijo, da ni, čeprav je v resnici varnejše od klasičnega plačevanja. Drugi velik izziv je, da je treba poenostaviti prenos plačilne kartice v pametne telefone, prijava na mobilno plačevanje mora biti še preprostejša.
Na področju mobilnega plačevanja opažamo nove igralce, ki niso povezani s tradicionalnimi bankami in kartičnimi hišami, nekateri niso niti odvisni od njih. Ali vam oni predstavljajo grožnjo?
Največ novih inovacij in pobud, ki jih na tem področju opažam v Evropi in drugod, pravzaprav želi izkoristiti moč, velikost in razvejanost omrežja, ki ga imamo. Želijo vstopiti v naš sistem, ga izkoristiti in se razvijati v njem. Občasno se pojavijo neki pobudniki, ki zatrjujejo, da bodo naredili nekaj povsem novega, a se to izkaže za manj uspešno. Plačilna omrežja, kot je Visa, bodo gotovo še dolgo časa pomembna, a je obenem pomembno, da pustimo vsa vrata odprta. Vse nove in dobre pobude moramo pritegniti k sebi, ne pa jih odgnati.
Naslednjih pet let bo maloprodaji prineslo več sprememb kot zadnjih 50 let. @SiolNEWS pic.twitter.com/0iUXRTXrEZ
— Srdjan Cvjetović (@srdjan_c) February 13, 2018
Brezstično plačevanje je zadnja velika novost plačevanja, ki smo jo uporabniki zaznali – in dobro sprejeli. Kaj bo naslednje, kar nas bo navdušilo?
Eno bo gotovo plačevanje, ki sploh ne bo več nekaj posebnega, temveč bo v ozadju in vgrajeno v celotno in celovito uporabniško izkušnjo. Nekaj takega, kar imata Uber in Airbnb. Naslednja velika reč bo gotovo napredek pri uporabi biometrike.
Plačevanje kot postopek, ki ga poznamo danes, bo torej izginilo?
Tako je. Edina neposredna izkušnja, ki jo boste imeli s plačevanjem, bo prejem digitalnega potrdila o plačilu, vse bo opravljeno že pred tem. Takšno mora biti plačilo – da ga pravzaprav sploh ne zaznamo.
Pametni telefon bo še naprej v ospredju, ker bo ostal osrednji del digitalne identitete, ki se bo razširila tudi na nosljive naprave, kot so pametne ure, jakne in drugi predmeti, ki bodo imeli vgrajene naprave za komunikacijo.
Vedno več plačevanja poteka prek računalniškega oblaka, varnost v njem pa je še vedno pomislek za marsikoga. Kaj menite o tem?
Res poteka hiter prehod v oblaku, tudi Visa se zadnjih pet let intenzivno ukvarja s tem. V oblaku smo uvedli žetone (token), zato številka kartice nikoli ni v oblaku. Ti žetoni so edino, kar je v oblaku, in se lahko uporabijo za enkratno plačilo, ali pa so trajni, a tudi če ga kdo ukrade, si z njim ne more pomagati, ker je zunaj tega oblaka in zunaj svoje aplikacije neuporaben.
Kaj vam pomeni tehnologija blockchain?
Tehnologija blockchain lahko zajame veliko več informacij o vas in meni kot kupcu in prodajalcu tudi zunaj transakcije. Že danes lahko transakciji pridružimo veliko informacij, a so to vedno informacije o transakciji. Tehnologija blockchain nam omogoča pametne pogodbe, kjer lahko imamo informacije o zaupanju med udeležencema, vrsti prodaje, značaju blaga … Mi vidimo blockchain kot plast povsem novih zmožnosti nad našim omrežjem in se nam zato ne zdi, da bi z nami tekmovali.
"Gotovo si ne želite biti tisti, ki je bitcoin kupoval po 19 tisoč ameriških dolarjev, dva tedna pozneje pa je padel na sedem tisoč. Res, da so kriptovalute v povojih, a za zdaj jih ne vidim kot grožnjo našemu omrežju."
Kaj pa kriptovalute, ki prav tako temeljijo na tehnologiji blockchain?
Kriptovalut ne vidim kot grožnjo našemu omrežju. Pravzaprav v resnici ne vidim niti možnosti, da bi v bližnji prihodnosti kriptovalute prevzele mesto pravih valut. Vidite, kaj se dogaja, regulatorna negotovost, močna nihanja, previsoka zahtevnost do uporabnikov. Gotovo si ne želite biti tisti, ki je bitcoin kupoval po 19 tisoč ameriških dolarjev, dva tedna pozneje pa je padel na sedem tisoč. Res, da so kriptovalute v povojih, a za zdaj jih ne vidim kot grožnjo našemu omrežju.
Zakaj ste za lokacijo svojega najnovejšega inovacijskega središča Visa izbrali prav Izrael?
Zaradi visoke koncentracije zagonskih (startup) podjetij, ki se ukvarjajo s finančnimi tehnologijami in z njimi povezanimi tehnologijami. Na stotine jih je in imajo zelo močno sistemsko podporo – od izobraževalnega sistema prek veliko skladov tveganega kapitala in odnosa do podjetništva do vloge obrambnega ministrstva pri ustvarjanju spodbudnega ekosistema. Tel Aviv in Izrael sta odlična izbira za nas.
Tel Aviv (na fotografiji) ima največjo koncentracijo zagonskih podjetij na svetu, zatrjuje župan Tel Aviva Ron Huldai, ki je na tem položaju vse od leta 1998.
Zakaj ne bi takšnega središča odprli v Sloveniji?
Ko sem pred 18 meseci prišel v Izrael, smo imeli v Londonu zgolj inovacijski program. Danes, komaj poldrugo leto pozneje, pa imamo že inovacijska središča v Londonu, Berlinu, Stockholmu, Berlinu, Varšavi in zdaj tudi v Tel Avivu. Če se Slovenija uveljavi kot vozlišče za finančne tehnologije, če bo dovolj kritične mase, ne le pri zagonskih podjetjih iz te panoge, temveč tudi pri izobraževanju, naložbenih možnostih in podpori države, ne vidim razlogov, zakaj ne bi razmislili tudi o Sloveniji. Če pogledate, kje smo do zdaj odprli inovacijska središča, boste videli, da so to mesta, kjer se je vse skupaj lepo zložilo za ustvarjanje živahnega okolja finančnih tehnologij. To se lahko uresniči kjerkoli.
Kaj bi svetovali Sloveniji, kako to doseči?
Ni posebnega nasveta za Slovenijo. Vidimo, da se večina evropskih trgov – tudi Slovenija – odpira. Več je podjetniških inkubatorjev in pospeševalnikov, več poudarka na tehnološkem izobraževanju. Nadaljujte po tej poti, zagonska podjetja s področja finančnih tehnologij pa naj izkoristijo omrežje naših inovacijskih središč na poti do večje prepoznavnosti.
5