Božično-novoletni prazniki nedvomno poskrbijo za največja slavja v vsem letu, številni ljubitelji bleščavega pompa se nanje pripravljajo že več dni prej: kot je pokazala nedavna raziskava, se Britanci v povprečju posvetijo načrtovanju praznovanja že dva tedna prej, mnogi pa začnejo za darove in razkošne jedilnike varčevati že poleti.
Pritisk oglaševalcev je breme
Veselemu decembru se tako ali drugače prepustimo vsi: nekateri radostno, vse več ljudi pa žal s strahom, negotovostjo in osamljeno. Okrasje, luči, glasba in bogato založene stojnice na vseh koncih bombardirajo z opomniki, češ da je čas za druženje, ljubezen in izkazovanje pozornosti, stiska tistih, ki so se v pisanem vrvežu znašli brez bližine najljubših, morda pa tudi z zdravstvenimi tegobami ali v finančnih težavah, je pričakovano še globlja. Situacije, ki so med letom sicer obvladljive, se lahko med prazniki prelevijo v velik izvor stresa, ki ne le kvari razpoloženje, temveč lahko marsikoga potisne tudi v otožnost, depresijo ali pa celo razmišljanje o usodnem koncu. »Pritisk oglaševalcev, ki prikazujejo zgolj veselo plat praznikov, je za mnoge zelo veliko breme,« opozarja dr. Veronika Podgoršek, družinska in zakonska psihoterapevtka. »Prikazovanje lepega, veselja, radosti, bližine, ljubezni in obdarovanja jih še dodatno opominja na njihovo stanje in le redki so tisti, ki v tem času zberejo moč in naredijo kaj dobrega zase, da si pomagajo. Največkrat se jih še dodatno polastijo nemoč, nerazumevanje in obup.« Običajno se med prazniki znajdejo v stiski tisti, ki nimajo oblikovane socialne mreže, v kateri bi poiskali podporo in razumevanje. Pogosto so to starejši ljudje in tisti, ki zaradi objektivnih razlogov, na primer bolezni ali finančne situacije, ostajajo doma, poudarja tudi mag. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih.: »Božično-novoletni prazniki so tudi sicer bolj družinsko naravnani, druženje je v ospredju. Ob tem pa se pojavlja veliko opomnikov, okrasje, reklame ipd., ki druženje in z njim povezano prijetno vzdušje še poudarjajo. Zaradi praznikov imajo ljudje tudi več prostega časa, torej več časa za razmišljanje. Vse te okoliščine lahko prispevajo k povečevanju stiske, in običajno se takrat klici po pomoči, tudi v obliki poskusov samomorov in drugih oblik destruktivnega vedenja, na primer popivanja, agresivnega vedenja, pomembno povečajo.«
Načrtujmo dejavnosti
Naloga družine je, da pri posamezniku, ki se je znašel v stiski, prepozna pomembne znake, kot so odklanjanje stikov, umikanje iz družbe in spremembe v vedenju, in mu temu primerno ponudi podporo, nadaljuje Hudoklinova: »Prav tako je potrebno, če opazijo, da se stiska poglablja, da pomagajo poiskati ustrezno strokovno pomoč. Pri tistih posameznikih, ki družine ali prijateljev nimajo, je v pomoč to, da sami že prej načrtujejo svoje aktivnosti in zapolnitev časa med prazniki. Ponekod tudi lokalne skupnosti organizirajo srečanja oz. določene aktivnosti, kjer se srečujejo osamljeni starejši, bolni itn.« Kot opozarja dr. Saša Poljak Lukek, spec. zakonske in družinske terapije, osamljeni ljudje niso le tisti, ki med prazniki ostanejo sami – osamljeni so vsi tisti, ki jim v odnosih ne uspe ustvariti nečesa novega: »Prazniki nam dajo prav to možnost. Ne le da se obdarujemo in s tem osrečujemo ljudi okoli sebe, pomembno je, da izkoristimo priložnost in v praznikih tvegamo ter v odnosih ustvarimo nekaj novega. Najboljše zdravilo za osamljenost je postati aktiven v odnosih. Pogosto slišimo, da je konec leta priložnost za pogled nazaj. V odnosih pa naj bo konec leta priložnost, da se z vso ranljivostjo vprašamo, kaj si od odnosov želimo, in da si upamo spet pričakovati, da to lahko ustvarimo.« Pomembno je tudi, da razumemo svoje občutke osamljenosti, še pojasnjuje Poljak Lukekova: »V terapevtski praksi velikokrat srečujem ljudi, ki v boju z lastno osamljenostjo izgubljajo bitko. Vsak nov poskus pripelje do novega razočaranja in do še močnejših občutkov nemoči, krivde in osamljenosti. Hrepenenje je lahko tako močno, da ga noben odnos ne more dokončno zapolniti. Samo skrajno sočutje do lastne bolečine je tisto, ki omogoči ohranjati stik s seboj in s svojim telesom. Ko razumemo svoje občutke osamljenosti, se zaradi njih ne počutimo krive ali nemočne, lahko aktivno stopamo v odnose in tam ustvarimo tisto, po čemer hrepenimo.«
Negovanje pristnih družinskih in prijateljskih vezi ovira tudi poudarjanje materialnega obdarovanja, ocenjuje Podgorškova, ki opozarja, da bi se morali pravzaprav znova vprašati, čemu so prazniki sploh namenjeni, in bližnjemu posvetiti predvsem svoj čas in pozornost. »Pomembno je, da ustvarimo čarobnost skupne topline doma,« pojasnjuje. »Danes nam na vsakem koraku vsiljujejo podobe idealnega in šele ob dosegu tega srečo, zadovoljstvo, ljubezen in uspeh.« In ne pozabimo, iz leta v leto je vse več družin v finančni stiski, mnogi si namreč ne morejo zagotoviti niti osnovnih potrebščin, sklene Hudoklinova: »Pozornost je treba usmeriti drugam, k vrednotam, ki niso povezane z materialnimi dobrinami, recimo zdravju ali pa k zavedanju, da imamo drug drugega.«
Od evforije do depresije
Božično-novoletni prazniki se vsako leto začno bolj zgodaj, si res želimo, da bi praznično razpoloženje trajalo v nedogled? Odgovora sta dva, pravijo psihologi, pravilno je da in ne. Tako za božič kot tudi za druge praznike se po navadi počutimo dobro, pozitivno, smo bolj čustveni in želimo si, da bi ta občutek trajal čim dlje. Počutimo se bolj povezani s svojo družino in prijatelji in uživamo na sprehodu skozi lepo okrašeno mesto, ki pričara še bolj prijetno vzdušje. A je še druga, temnejša plat praznikov, ko kupujemo darila in stvari, ki jih ne potrebujemo, in smo na neki način prisiljeni v dobro razpoloženje, čeprav se ne počutimo tako. Na vprašanje, zakaj nas sploh prevzameta praznična evforija in pretirano veselje ob praznikih, psihologi odgovarjajo, da je razlogov več, a najpogosteje zato, ker se dnevi, ko slavimo naj bo rojstni dan, poroka ali božič , razlikujejo od navadnih dni, saj je na mizi posebna hrana, dom okrašen. Evforijo in veselje povečuje tudi pričakovanje: čakanje na določeni trenutek, odštevanje minut do novega leta, ustvarjajo občutek vzhičenosti. Praznično vzdušje nas sili, da storimo kaj, česar sicer ne bi pokličemo prijatelje, ki jih nismo videli že več let, potrošimo več denarja, čeprav ga nimamo, in smo vsevprek radodarni. Ne spreminjajte se v nekaj, kar sicer niste, in pazite, da vas praznična evforija ne bo pahnila v popraznično depresijo!
