V Evropski uniji so letos pridelali ogromno jabolk, kar 12,5 milijona ton. Po vsej Evropi je jabolk preveč, zato jih bodo lažje prodali največji igralci ali tisti, ki so se pri trženju povezali v organizacijo pridelovalcev. Takšno povezovanje spodbuja tudi kmetijsko ministrstvo z objavo prvega razpisa, na katerem novoustanovljenim organizacijam in skupinam pridelovalcev prvih petih let ponuja denarno podporo. Kdo se bo povezal pri trženju in prodaji?
Z 1,5 milijona evrov bodo na tem razpisu podprli organizacije pridelovalcev (OP) v treh sektorjih (svinjsko meso, sadje in zelenjava ter mleko in mlečni izdelki) in skupine pridelovalcev v petih sektorjih (krušna pšenica, sadje in zelenjava, meso, mesni izdelki in žive živali drobnice ter gojene divjadi, okrasne rastline, sladkorna pesa). Denarja je dovolj, da podpremo tri organizacije pridelovalcev in šest skupin pridelovalcev, pravijo na kmetijskem ministrstvu.
Organizacije pridelovalcev so pomembne zlasti zato, ker je slišati, da bodo do podpor za nekatere ukrepe v prihodnjem finančnem obdobju upravičeni le OP.
O tem na kmetijskem ministrstvu pravijo: »Nova finančna perspektiva državam članicam nalaga, da v strateški načrt vpeljejo sektorske intervencije (ukrepe) za sadje in zelenjavo. Te intervencije lahko speljejo le, če je izvajalec intervencij priznana organizacija pridelovalcev. Da bi tudi v drugih kmetijskih sektorjih spodbudili intenzivno povezovanje, bo pri nekaterih ukrepih s področja razvoja podeželja predvidoma veljalo, da bodo upravičenci lahko dobili podporo le prek določenih oblik sodelovanja, kot je skupina ali organizacija pridelovalcev.«
Nepovezani pridelovalci dosegajo nižjo ceno
Ker se pridelovalci pri prodaji ne povezujejo, vsak dosega nižjo ceno in slabše pogoje pri prodaji. Svojo moč na trgu lahko povečajo, če se povežejo v organizacijo pridelovalcev (OP), ki jo lahko ustanovijo podjetja, zadruge in kmetje. OP mora najprej potrditi kmetijsko ministrstvo, šele potem se lahko prijavi na razpis, da v prvih petih letih dobi podporo v višini 4,1 odstotka letne prodaje sadja in zelenjave.
V Italiji se povezujejo zadruge, v Avstriji pa kmetije
»Povezovanje pri trženju sadja pri nas ne uspe, ker imamo pol podjetij in pol kmetij, oboji pa se ne poenotijo za skupen nastop na trgu. Če bi spremenili miselnost, bi povezovanje steklo, saj na evropskem trgu ni prostora za posamične ponudnike sadja. EU je zato uvedla organizacije pridelovalcev, ki so zaživele tam, kjer se je več kmetij z nekaj hektarji sadovnjakov povezalo, da lažje konkurirajo in bolje tržijo svoje pridelke. Na Južnem Tirolskem so v OP povezali zadruge, v Avstriji pa kmetije, ki sadje in zelenjavo skupaj prodajajo prek enega računa, postavijo ceno in zahteve o kakovosti,« pojasnjuje Stanislav Tojnko s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru.
Delovale so že tri organizacije pridelovalcev
V preteklosti smo že imeli nekaj organizacij pridelovalcev, dodaja Tojnko. Prvi OP so ustanovili okoli nekdanjega GIZ sadjarstvo, prek tega so sadjarska podjetja še pred 15 leti vodila zaloge in določala minimalne prodajne cene. Pozneje sta vsak svojo organizacijo pridelovalcev ustanovila še Evrosad in Mirosan, a sta zamrli najverjetneje zato, ker so »prekopirali evropsko zgodbo, ne da bi jo prilagodili našim razmeram«. Enake glasovalne pravice je denimo imel član OP s sto ali petimi hektarji sadovnjakov, zato je prihajalo do nesoglasij.
Pohorka bi povezala 12 manjših in večjih sadjarjev
Na območju Slovenske Bistrice in Maribora je ustanovljena zadruga Pohorka, ki združuje 12 članov s skupaj 110 hektarji sadovnjakov ter letno pridelavo 3.500 ton jabolk. Ta bodo enotno tržili pod skupno blagovno znamko Gold. Zainteresirani so za ustanovitev organizacije pridelovalcev, v prihodnje pa bi radi pod svoje okrilje pridobili nove člane. Da bodo na trgu bolj konkurenčni, načrtujejo dodatne posodobitve in razširitve, denimo novo sortirnico in pakirnico jabolk.
Tudi Evrosad razmišlja o organizaciji pridelovalcev
V skupini Evrosad, ki s hčerinskimi podjetji in kooperanti v povprečju pridela 20 tisoč ton jabolk na leto, resno razmišljajo, da bi znova vzpostavili OP. »S tem se bomo bolj ukvarjali novembra, saj smo do konca oktobra povsem zasedeni s pobiranjem jabolk,« pravi Boštjan Kozole, direktor skupine Evrosad.
Skupna prodaja je plus, birokracija pa minus
Organizacija pridelovalcev je v EU uveljavljena oblika povezovanja in trženja sadja. Pod eno streho organizirani pridelovalci upoštevajo enake standarde kakovosti, imajo nadzor nad svojimi zalogami in se s ceno prilagajajo razmeram na trgu.
Sliši se logično in preprosto, žal pa pri tem ukrepu v zameno za podporo zahtevajo tudi precej birokracije. Kot je lani na Agrobiznisovi konferenci povedal Raymond Tans, nizozemski strateg za kmetijstvo, zaradi obširnega vodenja evidenc in poročanja v EU ni zelo veliko organizacij pridelovalcev sadja in zelenjave, ki za lažje trženje pridelkov prejemajo evropsko subvencijo.
Sadjarji potrebujejo več in boljše svetovanje
V Sloveniji se je letos ob rekordni letini sadja pokazalo, da sadjarji šepajo tudi pri tehnološki disciplini. Poleg podpore pri trženju potrebujejo tudi (boljšo) podporo pri tehnologiji pridelave sadja. To pomeni, da je za kakovosten pridelek in uspešno trženje pod skupno blagovno znamko prek OP treba zagotoviti tudi kakovostno in dosledno svetovanje, poudarja Stanislav Tojnko.
Na Nizozemskem kar 70 odstotkov celotne kmetijske proizvodnje tržijo organizacije pridelovalcev, v Italiji pa 60 odstotkov. Če bi tudi pri nas prek OP tržili 60 odstotkov vseh lokalno pridelanih jabolk, bi pridelovalci dosegli boljšo ceno, več zaslužili in se hitreje razvijali. »Višja bo kakovost sadja v OP združenih sadjarjev in manj bo neorganiziranih ponudnikov jabolk, za cent višjo ceno bi dosegli v organizaciji pridelovalcev. Slovenski trg je tako majhen, da lahko 50 ton cenenih jabolk zniža ceno za dva do tri tedne,« pravi Mohor Holešek, direktor Sadjarstva Slom s Ponikve.
Večja podpora pri naložbah
Sadjarstvo je ciklična panoga - nasade je treba obnoviti na vsakih 15 do 17 let, ob prilagajanju tržnim in tehnološkim zahtevam pa še prej. Pred 15 leti je bila Slovenija z dobro utečeno integrirano pridelavo jabolk v prednosti pred srednjo in vzhodno Evropo, zdaj pa prednjačijo prav te države in jabolka izvažajo k nam. Da bi jih ujeli in jim konkurirali, sadjarji potrebujejo večjo podporo pri sofinanciranju naložb.
Na Poljskem so sadjarji za nove sadovnjake in druge naložbe dobili 70-odstotno sofinanciranje, pri nas pa veliko manjšo podporo. Izjema je 50-odstotno sofinanciranje na zadnjem razpisu za naložbe v prilagajanje podnebnim spremembam, navadno pa je sofinanciranje naložb od 30- do 40-odstotno. »Sadjarji se na evropskem trgu srečujemo s tekmeci iz držav, ki močno podpirajo svoje kmetijstvo. Zato so poljska jabolka cenejša; v Slovenijo pridejo za 15 centov na kilogram, pri nas pa je lastna cena višja,« pravi Nikola Dulić, direktor Kmetijske zadruge Hoče.