Novice

Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno

Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno podporo
Podporniki obveščajo
AGROBIZ
Podporniki obveščajo
Velika noč se bliža, domače dobrote vas čakajo v Mercatorju
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta Velika noč se bliža, domače dobrote vas čakajo v Mercatorju

Velike noči ni brez prazničnih dobrot – pirhov, šunke, hrena in potice

AGROBIZ
Podporniki obveščajo
Podeželje v mestu pred veliko nočjo
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta Podeželje v mestu pred veliko nočjo

V soboto, 23. marca, bo med 8. in 14. uro na Pogačarjevem trgu v Ljubljani dogodek Podeželje v mestu, kjer bodo kmetije ponujale svoje dobrote zs veliko noč.

AGROBIZ
Podporniki obveščajo
10 let uporabe Agrosola pri pridelavi hrena
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta 10 let uporabe Agrosola pri pridelavi hrena

Hren je nepogrešljiv na velikonočni mizi, a pridelava zahteva veliko ročnega dela, z uporabo foliarnega sredstva za krepitev fotosinteze Agrosol pa odpade precej ročnega dela pri pridelavi hrena

AGROBIZ
Podporniki obveščajo
Okvir pomoči: zaupajte nam svojo trajnostno zgodbo in sodelujte na razpisu
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta Okvir pomoči: zaupajte nam svojo trajnostno zgodbo in sodelujte na razpisu

Skupina NLB vabi podjetja, da do 10. marca prijavijo svoje trajnostne rešitve in se potegujejo za finančno podporo in bančne ugodnosti

Avtor
avtor
18.10.2018 07:23
Čas branja: 5 min
Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno
"Resno razmišljamo o ponovni ustanovitvi organizacije pridelovalcev," pravi Boštjan Kozole, direktor skupine Evrosad. Za ustanovitev organizacije pridelovalcev se zanima tudi zadruga Pohorka, ki na Štajerskem združuje 12 sadjarjev s skupaj 110 hektarji sadovnjakov ter letno pridelavo 3.500 ton jabolk, ki jih bodo enotno tržili pod skupno blagovno znamko Gold. Foto: Jure Makovec

V Evropski uniji so letos pridelali ogromno jabolk, kar 12,5 milijona ton. Po vsej Evropi je jabolk preveč, zato jih bodo lažje prodali največji igralci ali tisti, ki so se pri trženju povezali v organizacijo pridelovalcev. Takšno povezovanje spodbuja tudi kmetijsko ministrstvo z objavo prvega razpisa, na katerem novoustanovljenim organizacijam in skupinam pridelovalcev prvih petih let ponuja denarno podporo. Kdo se bo povezal pri trženju in prodaji?

Z 1,5 milijona evrov bodo na tem razpisu podprli organizacije pridelovalcev (OP) v treh sektorjih (svinjsko meso, sadje in zelenjava ter mleko in mlečni izdelki) in skupine pridelovalcev v petih sektorjih (krušna pšenica, sadje in zelenjava, meso, mesni izdelki in žive živali drobnice ter gojene divjadi, okrasne rastline, sladkorna pesa). Denarja je dovolj, da podpremo tri organizacije pridelovalcev in šest skupin pridelovalcev, pravijo na kmetijskem ministrstvu.

Organizacije pridelovalcev so pomembne zlasti zato, ker je slišati, da bodo do podpor za nekatere ukrepe v prihodnjem finančnem obdobju upravičeni le OP.

O tem na kmetijskem ministrstvu pravijo: »Nova finančna perspektiva državam članicam nalaga, da v strateški načrt vpeljejo sektorske intervencije (ukrepe) za sadje in zelenjavo. Te intervencije lahko speljejo le, če je izvajalec intervencij priznana organizacija pridelovalcev. Da bi tudi v drugih kmetijskih sektorjih spodbudili intenzivno povezovanje, bo pri nekaterih ukrepih s področja razvoja podeželja predvidoma veljalo, da bodo upravičenci lahko dobili podporo le prek določenih oblik sodelovanja, kot je skupina ali organizacija pridelovalcev.«

Nepovezani pridelovalci dosegajo nižjo ceno

Ker se pridelovalci pri prodaji ne povezujejo, vsak dosega nižjo ceno in slabše pogoje pri prodaji. Svojo moč na trgu lahko povečajo, če se povežejo v organizacijo pridelovalcev (OP), ki jo lahko ustanovijo podjetja, zadruge in kmetje. OP mora najprej potrditi kmetijsko ministrstvo, šele potem se lahko prijavi na razpis, da v prvih petih letih dobi podporo v višini 4,1 odstotka letne prodaje sadja in zelenjave.

V Italiji se povezujejo zadruge, v Avstriji pa kmetije

»Povezovanje pri trženju sadja pri nas ne uspe, ker imamo pol podjetij in pol kmetij, oboji pa se ne poenotijo za skupen nastop na trgu. Če bi spremenili miselnost, bi povezovanje steklo, saj na evropskem trgu ni prostora za posamične ponudnike sadja. EU je zato uvedla organizacije pridelovalcev, ki so zaživele tam, kjer se je več kmetij z nekaj hektarji sadovnjakov povezalo, da lažje konkurirajo in bolje tržijo svoje pridelke. Na Južnem Tirolskem so v OP povezali zadruge, v Avstriji pa kmetije, ki sadje in zelenjavo skupaj prodajajo prek enega računa, postavijo ceno in zahteve o kakovosti,« pojasnjuje Stanislav Tojnko s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru.

Delovale so že tri organizacije pridelovalcev

V preteklosti smo že imeli nekaj organizacij pridelovalcev, dodaja Tojnko. Prvi OP so ustanovili okoli nekdanjega GIZ sadjarstvo, prek tega so sadjarska podjetja še pred 15 leti vodila zaloge in določala minimalne prodajne cene. Pozneje sta vsak svojo organizacijo pridelovalcev ustanovila še Evrosad in Mirosan, a sta zamrli najverjetneje zato, ker so »prekopirali evropsko zgodbo, ne da bi jo prilagodili našim razmeram«. Enake glasovalne pravice je denimo imel član OP s sto ali petimi hektarji sadovnjakov, zato je prihajalo do nesoglasij.

Pohorka bi povezala 12 manjših in večjih sadjarjev

Na območju Slovenske Bistrice in Maribora je ustanovljena zadruga Pohorka, ki združuje 12 članov s skupaj 110 hektarji sadovnjakov ter letno pridelavo 3.500 ton jabolk. Ta bodo enotno tržili pod skupno blagovno znamko Gold. Zainteresirani so za ustanovitev organizacije pridelovalcev, v prihodnje pa bi radi pod svoje okrilje pridobili nove člane. Da bodo na trgu bolj konkurenčni, načrtujejo dodatne posodobitve in razširitve, denimo novo sortirnico in pakirnico jabolk.

Tudi Evrosad razmišlja o organizaciji pridelovalcev

V skupini Evrosad, ki s hčerinskimi podjetji in kooperanti v povprečju pridela 20 tisoč ton jabolk na leto, resno razmišljajo, da bi znova vzpostavili OP. »S tem se bomo bolj ukvarjali novembra, saj smo do konca oktobra povsem zasedeni s pobiranjem jabolk,« pravi Boštjan Kozole, direktor skupine Evrosad.

Skupna prodaja je plus, birokracija pa minus

Organizacija pridelovalcev je v EU uveljavljena oblika povezovanja in trženja sadja. Pod eno streho organizirani pridelovalci upoštevajo enake standarde kakovosti, imajo nadzor nad svojimi zalogami in se s ceno prilagajajo razmeram na trgu.

Sliši se logično in preprosto, žal pa pri tem ukrepu v zameno za podporo zahtevajo tudi precej birokracije. Kot je lani na Agrobiznisovi konferenci povedal Raymond Tans, nizozemski strateg za kmetijstvo, zaradi obširnega vodenja evidenc in poročanja v EU ni zelo veliko organizacij pridelovalcev sadja in zelenjave, ki za lažje trženje pridelkov prejemajo evropsko subvencijo.

Sadjarji potrebujejo več in boljše svetovanje

V Sloveniji se je letos ob rekordni letini sadja pokazalo, da sadjarji šepajo tudi pri tehnološki disciplini. Poleg podpore pri trženju potrebujejo tudi (boljšo) podporo pri tehnologiji pridelave sadja. To pomeni, da je za kakovosten pridelek in uspešno trženje pod skupno blagovno znamko prek OP treba zagotoviti tudi kakovostno in dosledno svetovanje, poudarja Stanislav Tojnko.

Na Nizozemskem kar 70 odstotkov celotne kmetijske proizvodnje tržijo organizacije pridelovalcev, v Italiji pa 60 odstotkov. Če bi tudi pri nas prek OP tržili 60 odstotkov vseh lokalno pridelanih jabolk, bi pridelovalci dosegli boljšo ceno, več zaslužili in se hitreje razvijali. »Višja bo kakovost sadja v OP združenih sadjarjev in manj bo neorganiziranih ponudnikov jabolk, za cent višjo ceno bi dosegli v organizaciji pridelovalcev. Slovenski trg je tako majhen, da lahko 50 ton cenenih jabolk zniža ceno za dva do tri tedne,« pravi Mohor Holešek, direktor Sadjarstva Slom s Ponikve.

Večja podpora pri naložbah

Sadjarstvo je ciklična panoga - nasade je treba obnoviti na vsakih 15 do 17 let, ob prilagajanju tržnim in tehnološkim zahtevam pa še prej. Pred 15 leti je bila Slovenija z dobro utečeno integrirano pridelavo jabolk v prednosti pred srednjo in vzhodno Evropo, zdaj pa prednjačijo prav te države in jabolka izvažajo k nam. Da bi jih ujeli in jim konkurirali, sadjarji potrebujejo večjo podporo pri sofinanciranju naložb.

Na Poljskem so sadjarji za nove sadovnjake in druge naložbe dobili 70-odstotno sofinanciranje, pri nas pa veliko manjšo podporo. Izjema je 50-odstotno sofinanciranje na zadnjem razpisu za naložbe v prilagajanje podnebnim spremembam, navadno pa je sofinanciranje naložb od 30- do 40-odstotno. »Sadjarji se na evropskem trgu srečujemo s tekmeci iz držav, ki močno podpirajo svoje kmetijstvo. Zato so poljska jabolka cenejša; v Slovenijo pridejo za 15 centov na kilogram, pri nas pa je lastna cena višja,« pravi Nikola Dulić, direktor Kmetijske zadruge Hoče.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
FINANCE
Tako se dela posel v kmetijstvu

V posebni reviji (Podjetno kmetijstvo) predstavljamo uspešne zgodbe s podeželja. Učijo nas, da je možno tudi v zahtevnih časih...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Z avtomatiziranim kokošnjakom run chicken villa zapuščajo Amazon
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic Z avtomatiziranim kokošnjakom run chicken villa zapuščajo Amazon

Podjetje Run Tiger je bilo med tistimi, ki so jim hekerji januarja blokirali profil na Amazonu, prodajo so preselili na druge spletne trgovine in lovijo cilj o petkratni rasti prodaje.

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Predstavljamo finaliste izbora Najboljši agropodjetnik 2024
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic Predstavljamo finaliste izbora Najboljši agropodjetnik 2024

Zmagovalce v štirih kategorijah bomo razglasili 22. marca na 11. Agrobiznis konferenci v Ljubljani. Vabimo vas, da se nam pridružite in med prvimi čestitate nagrajencem.

AGROBIZ
Agro HI-tech
Spoznajte 20 perspektivnih startupov s področja agrobiznisa
Agrobiznis
Agro HI-techPetra Šubic Spoznajte 20 perspektivnih startupov s področja agrobiznisa

Razvijajo nadomestke za živalske antibiotike, tehnologije za učinkovitejšo pridelavo ob manjši porabi semen in gnojil, učinkovito namakanje in še marsikaj

AGROBIZ
Novice
Objavljen je letošnji razpis za mlade kmete
Agrobiznis
NoviceUredništvo Agrobiznisa Objavljen je letošnji razpis za mlade kmete

Vloge mladih kmetov na ta razpis sprejemajo od 25. marca do 7. junija, objavili pa so še tri druge razpise

AGROBIZ
Agro Podjetnik
(video) Spoznajte zmagovalce izbora Najboljši agropodjetnik 2024
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic (video) Spoznajte zmagovalce izbora Najboljši agropodjetnik 2024

Zmagovalci so linija vložnin Domače dobrote Metka, kmetija Pr' Matevž, butična sirarna Golden Ring in Loška zadruga.

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Tako mlada kmetica uspešno vodi družinsko kmetijo pri Pragerskem
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic Tako mlada kmetica uspešno vodi družinsko kmetijo pri Pragerskem

Pri 30 letih je Brigita Hergan naredila svoje prvo bučno in sončnično olje, pri 39 letih pa dobila možnost za prevzem družinske kmetije.

AGROBIZ
Novice
Borut Florjančič, Zadružna zveza Slovenije: Čakamo na zeleno luč za medpanožne organizacije
Agrobiznis
INTERVJU
NovicePetra Šubic Borut Florjančič, Zadružna zveza Slovenije: Čakamo na zeleno luč za medpanožne organizacije

Medpanožne organizacije pripravljajo standardne klavzule o porazdelitvi vrednosti v verigi, vključno s tržnimi bonusi in izgubami, in se dogovorijo, kako bo zanihala cena vsem v verigi, ko bi se podražila gnojila in bi rejci imeli višje stroške s prirejo mleka.

AGROBIZ
Novice
Kmetje: V Ljubljani protesti, če do petka vlada ne sprejme naših zahtev
Agrobiznis
PROTEST KMETOV
NoviceJana Petkovšek Štakul Kmetje: V Ljubljani protesti, če do petka vlada ne sprejme naših zahtev 6

Med glavnimi zahtevami je umik obdavčitve plačil za območja z omejenimi oziroma težjimi pogoji za kmetovanje.