Tiskane izdaje
Dvoboj za naslov svetovnega prvaka v elitnem motociklističnem razredu moto gp se je zaostril do skrajnosti, do konca pa ga bosta zrežirala favorit Marc Marquez in glavni izzivalec Andrea Dovizioso, ki v začetku leta na stavnicah ni kotiral visoko. Pred zadnjimi tremi dejanji je med njima zgolj še 11 točk razkoraka, vodilni Španec pa opozarja na možnost ponovitve scenarija izpred 11 let.
Kaj pravzaprav ima v mislih Marquez? Sezona 2006 je bila zares razburljiva in negotova vse do infarktne končnice, ki ni bila prizanesljiva do navijačev s šibkim srcem. Ko je italijanski »doktor« Valentino Rossi, že tedaj z yamaho, na enajsti preizkušnji, veliki nagradi ZDA v Laguni Seci, tretjič v letu odstopil, so ga poznavalci že izločili iz boja za šampionsko lovoriko. Toda lisjak, kakršen je, je na naslednjih petih dirkah vselej ujel stopničke in se pred velikim finalom že spogledoval s šestim zaporednim naslovom svetovnega prvaka. Pred glavnim tekmecem, letos tragično preminulim Hondinim Američanom Nickyjem Haydnom, ki pred tem na petih zaporednih preizkušnjah ni bil boljši kot četrti, je imel osem točk naskoka, a bilo je premalo. Rossi je bil v Valencii šele trinajsti, Hayden pa se je s tretjim mestom dokopal do edine osvojene trofeje – s petimi točkami več kot Italijan.
»Letošnja zgodba me res spominja na tisto izpred enajstih let, ko so vsi stavili na Rossija, naposled pa se je izšlo Haydnu. Če pogledam danes: moji navijači in ekipa me bodo podpirali do zadnjega, o tem ne dvomim. Toda če se z laskavo lovoriko okiti Dovi, bodo proslavljali vsi. Samo poglejte: dolgo je že v tem športu, trdo gara in si jo zasluži. Je zadosti kakovosten, zrel in izkušen,« se Marquez neposrednega dvoboja z 31-letnim Ducatijevim Italijanom ne otepa, temveč veseli. Pa čeprav ... »Prvenstvo je na kocki, zato bo Ducati na preostalih dirkah taktiko zagotovo prilagodil temu, da bo Andrea spredaj. V moji Hondi tega ne bo. Niti si tega ne želim. Želim biti odvisen zgolj od sebe in nikogar drugega,« se zaklinja 24-letni Španec, ki je v lovu za četrtim šampionskim naslovom v zadnjih petih letih.
Šefov »sin«
Vse oči so torej uprte v Andreo Doviziosa. Kdo pravzaprav je Italijan, ki je že zadnjih pet let zvest Ducatiju, pred tem si je kruh služil pri Hondi in Yamahi? Je mož, ki je do začetka letošnje sezone v devetih letih udeležbe v razredu moto gp zmagal zgolj dvakrat, prvič v Doningtonu leta 2009 in drugič v Sepangu lani. Vmes je njegova suša trajala, reci in piši, 130 dirk. Letos si je konkurenco pokoril že petkrat. »Zame in za ekipo je zdajšnji položaj tuj. Ne morem reči, da sem favorit za naslov, lahko pa zatrdim, da se na prihajajoči izziv pripravljamo izjemno sproščeno. Če osvojimo prvenstvo, bo to nekaj nepredstavljivega, če ga ne, smo že doslej storili ogromno, več od pričakovanj. Odločajo malenkosti, zgodi se lahko kar koli, tvegal bom samo, če se pojavi pravi trenutek,« napoveduje Dovi.
V boksih ga poleg zveste ekipe rada pričaka tudi hčerka Sara, ki bo sredi decembra dopolnila osem let. »Pravijo, da dirkača rojstvo sina upočasni. Jaz sem po Sarinem rojstvu postal še močnejši in zrelejši,« poudarja Ducatijev as, ki je končal skupno pot s soprogo Deniso in srce oddal Alessandri. »Moja zdajšnja punca je lepa, le priimek ima napačen. Piše se Rossi. Ne šalim se. Alessandra Rossi.« In da je ironija še večja: njegovi sestri je ime – Valentina. Moštveni šef Gigi Dall'Igna ga kliče kar »sin«, on pa mu zvestobo vrača na vsakem koraku: »Kaj mi pomeni Ducati? Dom. Pa ne le zato, ker živim v Forliju. Ducati je italijanski motocikel z italijanskimi težavami in rešitvami.« Navdušen je tudi nad nogometom in predvsem Milanom. »Toda recimo raje, da sem bolj njegov simpatizer kot pa pravi navijač. Tudi kadar ekipa izgubi, mirno zaspim.«
