Tiskane izdaje
Ljubljana – Okrožno sodišče v Ljubljani je ugodilo zahtevi izrednega pooblaščenca za vodenje Agrokorja Anteja Ramljaka in sprejelo sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti, ker so bili izpolnjeni vsi pogoji, in ni imelo vzroka, da bi odločilo drugače. Tako je odločitev sodišča, ki je poskrbela za kar nekaj razburjenja, komentiral eden od naših virov, ki so želeli ostati neimenovani.
Med družbami iz skupine Agrokor, nad katerimi se v tujini izvajajo insolvenčni postopki, Mercatorja ni, zato se zanj nič ne spremeni, pravijo naši sogovorniki, pritrjujejo pa jim tako v Mercatorju kot na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
»Sklep sodišča se ne nanaša na Mercator, Mercator ne prehaja pod lex Agrokor ali pod vodenje ali upravo Anteja Ramljaka. Sklep sodišča se nanaša na Agrokor in njegove na hrvaškem ustanovljene odvisne družbe in v ničemer ne spreminja statusa Mercatorja. Poslovanje Mercatorja vodi Mercatorjeva uprava na čelu s Tomislavom Čizmičem, ki ostaja nespremenjena,« so sporočili iz slovenskega trgovca.
Dodali so še, da po njihovem mnenju »ni nikakršne osnove za sklepanje, da Ante Ramljak ali kdor koli drug posega v Mercatorjevo poslovanje«.
Pooblastila vladnemu pooblaščencu ostajajo
Odločitev sodišča, da prizna insolvenčni postopek Agrokorja, je sicer postavila veliko vprašanj. Mercator je za Slovenijo sistemsko pomembna družba, za katero velja, da s svojim delovanjem zelo vpliva na gospodarsko, socialno in finančno stabilnost v državi. Gre za določitev v tako imenovanem lex Mercatorju, s katerim je vlada na predlog ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo poskušala slovenskega trgovca zaščititi pred morebitnim izčrpavanjem Agrokorja.
Zakon o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena, kot se zakon uradno imenuje, vladi omogoča, da v družbe, ki v Sloveniji zaposlujejo več kot 6000 ljudi in imajo več kot milijardo evrov prihodkov, imenujejo posebnega pooblaščenca in vlada je v Mercator poslala Gregorja Planteua. Ta se mora, kot je znano, strinjati z vsemi posli, ki bi jih Mercator sklepal z Agorkorjem in z njim povezanimi družbami, vsak posel, ki je sprejet v nasprotju s tem, pa je ničen.
Odločitev sodišča naj tudi ne bi vplivala na izvajanje lex Mercatorja. Z gospodarskega ministrstva so sporočili, da obe zadevi menda ne bi bili neposredno povezani, so pa ponovili, da »Agrokor ne sme namerno izčrpavati slovenskega trgovca, ker je Mercator zaščiten z dogovorom«. Na ministrstvu so se s sodbo sodišča seznanili, uradno stališče pa bodo predstavili jutri.
Bi preprečila zasego delnic?
Morebitni vpliv na Mercator so nekateri pospremili z delnim odobravanjem. Poleg tega da bi Ramljak z odločitvijo sodišča, če bi ta veljala za Mercator, dobil pooblastilo za odločanje tudi o morebitnih prodajah Mercatorja ali posameznih delov njegovega premoženja, kot je družba Mercator S v Srbiji, bi bil zaščiten tudi pred vlaganjem izvršb. Tako bi morda lahko preprečili tudi razkosavanje trgovca.
Očitki se nanašajo na nedavno odločitev ruske banke Sberbank, da nizozemski družbi Agrokor Investments B. V. Ivice Todorića zaseže malo več kot 18,5-odstotni delež Mercatorja in ga proda na dražbi. Ker zanimanja za nakup ni bilo, je delež pričakovano kupila banka sama, in sicer za dobrih 40,58 milijona evrov.
»Mercator je najbolje,
Hrvaški gospodarski analitik Damir Novotny je nasprotno menil, da bi s prenosom pod lex Agrokor prisilna uprava dobila proste roke pri sanaciji Mercatorja in lišpanju vodilnega slovenskega trgovca za prodajo. Dejal je, da je Mercator najboljše, kar Agrokor ima, zato po njegovem mnenju ni v Agrokorjevem interesu, da bi ga izčrpaval.
