Predvolilna Evropa si je sama zvezala roke
Kljub kopici razprav na vseh ravneh, se s približevanjem evropskih volitev odmika odločitev o najpomembnejših dosjejih.
Odpri galerijo
Brexit je le eno od velikih gradbišč EU. FOTO: EMMANUEL DUNAND/AFP
Tako kot pri najpomembnejšem vprašanju, izstopanju Združenega kraljestva, tudi pri drugih najbolj žgočih temah evropske politike, ki so bile na mizi vrha EU, ni bilo narejeno nič več kot kak manjši premik.
Ker se že bližajo evropske volitve, je v prihodnjih mesecih na številnih področjih pričakovati zastoj. Trajati utegne vsaj eno leto, do vzpostavitve nove evropske komisije. Kljub nekaj željam, da bi bil prihodnji evropski proračunski okvir za obdobje 2021–2027 sprejet že spomladi, je vse več znamenj, da bo čakanje še dolgo. Skrajni rok za proračun je nemško predsedovanje Uniji v drugi polovici leta 2020. Med nujnimi stvarmi, ki bodo zahtevale zapletene in daljnosežne odločitve, je na prvem mestu ločevanje Združenega kraljestva, ki vstopa v sklepno fazo.
Zdi se, da bo ločevanje Združenega kraljestva v EU ostalo v slepi ulici, dokler v Londonu pod pritiskom časa ne bodo več zanikali realnosti. Odločitev za brexit pomeni – brexit. Zato ne morejo z različnimi manevri ponujati bolj ali manj enakega: prevzemanje čim manj obveznosti in izbiranje čim več koristi. Vsaka rešitev bo morala temeljiti na ravnotežju med obema poloma. V EU27 prevladuje prepričanje, da se v Londonu zavedajo hudih posledic neurejenega brexita in da bodo pod pritiskom časa postali bolj pragmatični.
Na kosilu voditeljev so se posvetili zimzeleni temi v zadnjih letih, poglabljanju in utrjevanju gospodarsko-denarne unije (območja z evrom). Ne glede na lanske ambiciozne predloge francoskega predsednika Emmanuela Macrona in evropske komisije se o tej temi zgolj razpravlja. Predvsem v Berlinu in severnih članicah imajo pomisleke glede, denimo, predlaganega proračuna območja z evrom. Tudi uvajanje zadnjega stebra bančne unije, skupnega jamstva za hranilne vloge, je v zastoju.
Dogajanje na Apeninskem polotoku je za »jastrebe« očitno znamenje, da se ne bi smeli prenagliti in da morajo članice najprej spoštovati zaveze. Premier Guiseppe Conte je na vrhu slišal jasno sporočilo, da Italija pri spoštovanju proračunskih pravil ne more biti izjema in da pretirano zadolževanje pomeni veliko tveganje za vse. Rim je v Bruselj poslal proračun z načrtovanim primanjkljajem v višini 2,4 odstotka BDP ali trikrat več, kot je bila zaveza prejšnje vlade. Evropska komisija je italijansko vlado zaprosila za pojasnila o njenih proračunskih načrtih, ki resno odstopajo od pravil.
Že vse od izbruha velike begunske krize EU ne more doseči soglasja o celoviti rešitvi za spopadanje z migracijami. Število neregularnih prihodov je za 95 odstotkov nižje kot na vrhu krize pred tremi leti, a politične posledice krize so občutne na številnih ravneh. Tako sploh ni sprememb pri preurejanju azilnega sistema, ki bi razbremenil vstopne države, kakršni sta Italija in Grčija. Vse zamisli, ki bi privedle do samodejnega prerazporejanja prosilcev za azil po članicah, niso sprejemljive za več članic na čelu s članicami Višegrajske skupine.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz ima bolj kot prerazporejanje prosilcev pred očmi varovanje zunanje meje. Kot pot do rešitve vidi sodelovanje s državami izvora in tranzita v Afriki. »Smer je prava, nismo še na cilju,« je povedal. V avstrijskem predsedstvu Unije namesto razprav o begunskih kvotah, v katerih ni napredka, zagovarjajo solidarnost, ki bi temeljila na volji samih članic. Predlog evropske komisije, da bi morali mejno in obalno stražo (Frontex) v nekaj letih okrepiti na 10.000 pripadnikov je v bruseljskih mlinih.
Poskus napada na sedež Organizacije za prepoved kemičnega orožja v Haagu, za katere naj bi bila odgovorna ruska vojaška obveščevalna služba (GRU), je za EU še eno jasno znamenje, da se mora takšnih operacij tujih sil lotevati resneje. Vrh EU je podprl sprejetje okvira za sankcije proti ljudem, povezanim z grožnjami s kemičnim orožjem. Kaznovani bi lahko bili, denimo, odgovorni za napad v Salisburyju. Unija načrtuje še podoben režim sankcij za kibernetične napade.
Slovenski premier se je sestal s francoskim predsednikom Macronom. Teme so bile klasične: prihodnost EU, evropske volitve, arbitraža o meji. Šarčeva stranka LMŠ sicer še ni uradno včlanjena v evropsko zavezništvo liberalcev (ALDE), a premier se je udeležil njihovega rednega zasedanja pred vrhom. Pred časnikarji se je glede arbitraže izjasnil še hrvaški premier Andrej Plenković. Ponovil je, da so pripravljeni na pogovor o vsem – le z arbitražno razsodbo nočejo še enkrat pred sabor.
Ker se že bližajo evropske volitve, je v prihodnjih mesecih na številnih področjih pričakovati zastoj. Trajati utegne vsaj eno leto, do vzpostavitve nove evropske komisije. Kljub nekaj željam, da bi bil prihodnji evropski proračunski okvir za obdobje 2021–2027 sprejet že spomladi, je vse več znamenj, da bo čakanje še dolgo. Skrajni rok za proračun je nemško predsedovanje Uniji v drugi polovici leta 2020. Med nujnimi stvarmi, ki bodo zahtevale zapletene in daljnosežne odločitve, je na prvem mestu ločevanje Združenega kraljestva, ki vstopa v sklepno fazo.
V pogajanjih z Londonom še ni znamenj preboja.
Zdi se, da bo ločevanje Združenega kraljestva v EU ostalo v slepi ulici, dokler v Londonu pod pritiskom časa ne bodo več zanikali realnosti. Odločitev za brexit pomeni – brexit. Zato ne morejo z različnimi manevri ponujati bolj ali manj enakega: prevzemanje čim manj obveznosti in izbiranje čim več koristi. Vsaka rešitev bo morala temeljiti na ravnotežju med obema poloma. V EU27 prevladuje prepričanje, da se v Londonu zavedajo hudih posledic neurejenega brexita in da bodo pod pritiskom časa postali bolj pragmatični.
Italijanska proračunska kriza dobiva vse večje razsežnosti.
Na kosilu voditeljev so se posvetili zimzeleni temi v zadnjih letih, poglabljanju in utrjevanju gospodarsko-denarne unije (območja z evrom). Ne glede na lanske ambiciozne predloge francoskega predsednika Emmanuela Macrona in evropske komisije se o tej temi zgolj razpravlja. Predvsem v Berlinu in severnih članicah imajo pomisleke glede, denimo, predlaganega proračuna območja z evrom. Tudi uvajanje zadnjega stebra bančne unije, skupnega jamstva za hranilne vloge, je v zastoju.
Italijanski premier Giuseppe Conte. FOTO: REUTERS/Yves Herman
Dogajanje na Apeninskem polotoku je za »jastrebe« očitno znamenje, da se ne bi smeli prenagliti in da morajo članice najprej spoštovati zaveze. Premier Guiseppe Conte je na vrhu slišal jasno sporočilo, da Italija pri spoštovanju proračunskih pravil ne more biti izjema in da pretirano zadolževanje pomeni veliko tveganje za vse. Rim je v Bruselj poslal proračun z načrtovanim primanjkljajem v višini 2,4 odstotka BDP ali trikrat več, kot je bila zaveza prejšnje vlade. Evropska komisija je italijansko vlado zaprosila za pojasnila o njenih proračunskih načrtih, ki resno odstopajo od pravil.
Migracijska politika ostaja jabolko spora
Že vse od izbruha velike begunske krize EU ne more doseči soglasja o celoviti rešitvi za spopadanje z migracijami. Število neregularnih prihodov je za 95 odstotkov nižje kot na vrhu krize pred tremi leti, a politične posledice krize so občutne na številnih ravneh. Tako sploh ni sprememb pri preurejanju azilnega sistema, ki bi razbremenil vstopne države, kakršni sta Italija in Grčija. Vse zamisli, ki bi privedle do samodejnega prerazporejanja prosilcev za azil po članicah, niso sprejemljive za več članic na čelu s članicami Višegrajske skupine.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz ima bolj kot prerazporejanje prosilcev pred očmi varovanje zunanje meje. Kot pot do rešitve vidi sodelovanje s državami izvora in tranzita v Afriki. »Smer je prava, nismo še na cilju,« je povedal. V avstrijskem predsedstvu Unije namesto razprav o begunskih kvotah, v katerih ni napredka, zagovarjajo solidarnost, ki bi temeljila na volji samih članic. Predlog evropske komisije, da bi morali mejno in obalno stražo (Frontex) v nekaj letih okrepiti na 10.000 pripadnikov je v bruseljskih mlinih.
Pri grožnjah 21. stoletja, kakršna so kibernetični napadi, je enotnost članic večja
Poskus napada na sedež Organizacije za prepoved kemičnega orožja v Haagu, za katere naj bi bila odgovorna ruska vojaška obveščevalna služba (GRU), je za EU še eno jasno znamenje, da se mora takšnih operacij tujih sil lotevati resneje. Vrh EU je podprl sprejetje okvira za sankcije proti ljudem, povezanim z grožnjami s kemičnim orožjem. Kaznovani bi lahko bili, denimo, odgovorni za napad v Salisburyju. Unija načrtuje še podoben režim sankcij za kibernetične napade.
Ob robu vrha sta se srečala tudi slovenski premier Marjan Šarec in francoski predsednik Emmanuel Macron. FOTO: REUTERS
Marjan Šarec je v Bruslju nadaljeval vzpostavljanje stikov z evropskimi voditelji
Slovenski premier se je sestal s francoskim predsednikom Macronom. Teme so bile klasične: prihodnost EU, evropske volitve, arbitraža o meji. Šarčeva stranka LMŠ sicer še ni uradno včlanjena v evropsko zavezništvo liberalcev (ALDE), a premier se je udeležil njihovega rednega zasedanja pred vrhom. Pred časnikarji se je glede arbitraže izjasnil še hrvaški premier Andrej Plenković. Ponovil je, da so pripravljeni na pogovor o vsem – le z arbitražno razsodbo nočejo še enkrat pred sabor.
