Mi Rusom zdravila, Rusi nam plin

Slovenija z Rusijo ustvari drugi največji trgovinski presežek.

Objavljeno
19. februar 2018 20.12
Krka
Nejc Gole, Karel Lipnik
Nejc Gole, Karel Lipnik

Ljubljana – Blagovna menjava z Rusijo se je lani spet povečala, potem ko je pred tem kar tri leta usihala zaradi rublja in sankcij. Rusija je po izvozu sedmi najpomembnejši partner Slovenije, a uradna statistika delno skriva pomembnost ruskega trga za slovenska podjetja.

Slovenska podjetja delno zaradi sankcij delno pa tudi zaradi gospodarskih vzrokov kar velik del prodaje v Rusijo ustvarijo z izdelki, proizvedenimi v drugih državah, ali iz proizvodnje, postavljene v Rusiji. Glavni izvozni artikel v Rusijo so farmacevtski izdelki, ki so predlani po podatkih izvoznega okna znašali 41 odstotkov vsega izvoza v Rusijo. Pri tem pa Krka kar 60 odstotkov izdelkov, ki jih proda v Rusiji, tudi izdela v svoji ruski tovarni. Poleg Krke je seveda velik izvoznik farmacevtskih izdelkov v Rusijo tudi Lek.

Po deležu izvoza farmacevtskim izdelkom sledijo električni stroji in oprema. Med njimi je največje velenjsko Gorenje, za katerega je Rusija drugi najpomembnejši trg. Tudi Gorenje podobno kot Krka del izdelkov, prodanih v Rusiji, proizvede drugje, a po njihovih pojasnilih je delež izdelkov proizvedenih v Sloveniji okoli 72-odstoten.

 

Izvoz v Rusijo sicer močno niha. Od leta 2000 se je le štirikrat zgodilo, da je medletna sprememba vrednosti izvoza znašala manj kot deset odstotkov, res pa je, da je le štirikrat izvoz upadel. Kar trije padci so se zgodili v zadnjih petih letih. Po omenjenih treh letih sesedanja se je lani izvoz v Rusijo povečal za kar šestino in dosegel okoli 860 milijonov evrov. Gre za oceno vrednosti izvoza na podlagi statističnih podatkov za prvih enajst mesecev leta.

Iz Rusije predvsem surovine

Če je Rusija za Slovenijo pomemben izvozni trg, smo v Sloveniji od Rusije odvisni le na enem področju – pri dobavi plina. Iz Rusije smo lani uvozili za okoli 280 milijonov evrov blaga, pri čemer so tri četrtine uvoza energenti. Velik del preostalega uvoza so surovine in material. Skupaj je Rusija šele na 22. mestu med uvozniki v Slovenijo.

Med vsemi trgovinskimi partnerji ima zato Slovenija z Rusijo drugi največji trgovinski presežek, ki je lani znašal okoli 580 milijonov evrov. Večji presežek v blagovni menjavi ima Slovenija le še s Hrvaško. Rusi postajajo tudi opazen del slovenskega turizma. Po številu nočitev so bili lani ruski gostje na osemem mestu med tujimi turisti in so po podatkih statističnega urada prispevali okoli tri odstotke nočitev tujcev v Sloveniji.

Slovenskih naložb v Rusiji več kot ruskih v Sloveniji

Še nekje uradna statistka ne pokaže pravega pomena Rusije, in sicer pri naložbah. Uradno je v Sloveniji le za okoli 113 milijonov evrov neposrednih naložb iz Rusije, skupaj s preostalim premoženjem (posojila in vloge) pa vrednost premoženja znaša 419 milijonov evrov, kažejo podatki Banke Slovenije. A velik del ruskih naložb prispe posredno iz drugih evropskih držav. Slovenija ima tako, vsaj uradno več naložb v Rusiji kot Rusija v Sloveniji. Konec leta 2016 je bilo za kar 432 milijonov evrov neposrednih naložb in še za 266 milijonov evrov drugih naložb.

Dušan Olaj, Duol:

»Gospodarske razmere v Rusiji niso več takšne kot pred sankcijami. K povečanju investicij ni pripomoglo niti zvišanje cen nafte. Rusi zelo racionalno upravljajo denar. Investicije so zdaj zelo okleščene. Vlaganj v športno infrastrukturo, kakršno mi pokrivamo, ni. To je tudi posledica gradnje nogometne infrastrukture za svetovno prvenstvo v nogometu. Poslovanje tujih podjetij je zelo oteženo. Če tam nimaš partnerja, je za pridobitev posla s tamkajšnjimi subjekti treba delati prek podjetja, registriranega v Rusiji. Gospodarska blokada Rusije je zelo nerazumno dejanje. To je namreč Ruse prisililo v iskanje alternativnih možnosti, novih trgov in dobaviteljev. Usmerili so se predvsem na Turčijo in proti Daljnemu vzhodu. Ne glede na to, kako se bodo politične razmere v prihodnje omehčale, se bo za marsikatero evropsko podjetje zelo težko vrniti na ruski trg.«

Jože Colarič, Krka:

»V Ruski federaciji, ki je eden ključnih trgov Krke, smo s svojimi izdelki prisotni že več kot 50 let. V Rusiji zaposlujemo več kot dva tisoč sodelavcev. Pomembna prelomnica za razvoj Krke v Ruski federaciji je leto 2003, ko smo z gradnjo moderne tovarne postali domači proizvajalec. Svoje proizvodne in logistične zmogljivosti smo leta 2013 pomembno povečali. Krka je eno največjih tujih investicij v farmacevtsko industrijo v Rusiji. Tudi v prihodnjih letih bomo s širjenjem proizvodnega asortimenta in investicijami povečevali delež v Ruski federaciji proizvedenih izdelkov. V prihodnost gledamo z optimizmom, saj imamo na tem trgu močno marketinško-prodajno mrežo od Kaliningrada do Vladivostoka. Vsekakor v Ruski federaciji vidimo še veliko priložnosti.«

Franjo Bobinac, Gorenje:

»Rusija je drugi najpomembnejši trg Skupine Gorenje, na katerem letos načrtujemo nadaljnjo rast prodaje, tako vrednostno kot tudi rast tržnih deležev, in sicer pod blagovno znamko Gorenje ter tudi pod premijsko blagovno znamko Asko. Rast prihodkov načrtujemo predvsem s prodajo kuhalnih aparatov - nove generacije prostostoječih štedilnikov ter vgradnih pečic in plošč, nove generacije pralno-sušilnih aparatov pod obema blagovnima znamkama (Asko in Gorenje), pomivalnih strojev in malih gospodinjskih aparatov. Okoli 72 odstotkov vseh aparatov, ki smo jih lani prodali v Rusiji, smo izdelali v Velenju, okoli 28 odstotkov pa na drugih proizvodnih lokacijah.«