Tiskane izdaje
Pismo bralke: Bolj ko ubesedujem svoje težave, bolj se mi zdi, da to nisem jaz, da se to ne dogaja meni. Stara sem sedemintrideset let, zdravo ambiciozna, imam dobro službo, hčerka, ki se je rodila med študijem, je maturantka. Z njenim očetom, ob katerem vztrajam iz gimnazijskih časov, sva se lani – končno – poročila. Najino dolgoletno sobivanje je bilo sicer nenavadno, a nama je ustrezalo. On je živel pri starših, jaz pa sem skrbela za hčerko, varčevala in si končno omislila tudi lastniško stanovanje. Hčerka se z očetom zelo dobro razume in ona je bila tista, ki je začela pritiskati, da končno zaživimo skupaj. Malo jo je tudi skrbelo, da bom osamljena, ko se kot študentka preseli v Ljubljano. Rečeno – storjeno! Možu, ki je računalnikar, smo uredili kabinet, da se počuti kot doma (sarkazem). Žal pa nismo računali na njegovo mamo, ki sinov odhod v samostojno življenje občuti kot največjo izdajo. Za njim žaluje, kot bi umrl. Kliče ga petdesetkrat na dan, občasno tudi mene. Ne le da preverja, ali skrbim zanj, tudi zmerja me in obtožuje, da sem ji uničila življenje. Sprva sem se njenim izpadom smejala, ker pa ne odneha, me začenja resno skrbeti. Sploh ker opažam, da je selitev prizadela tudi moža. Vedno pogosteje se vrača k mami, ker ga je prepričala, da si bo, če ga ne bo videla, »kaj naredila«. Vse skupaj postaja noro in samo čakam na kapljo čez rob.
Milena svetuje: Veseli me, da ste se o svojih težavah pogovarjali z različnimi sogovorniki. V pismu ste njihove nasvete tudi citirali. Najbolj so mi padle v oči precej zabavne besede vaše znanke: »Ta mama ima svojega sina zelo rada in tej ljubezni se boste morali prilagoditi.«
Moje mnenje je ravno nasprotno: marsikaj lahko storite, a da bi se takšni »ljubezni« prilagajali, naj vam ne pade na pamet! Čas bi že bil, da materinsko ljubezen, kot jo opisujete v pismu, brez zlagane vljudnosti poimenujemo s pravo besedo: norost. V njej ni niti za mišjo dlako ljubezni! Z njo ne uničuje le sina in moža, zagrenila je tudi hčerkino življenje, saj jo zanemarja in odriva od sebe.
Občudujem pa tudi vas, da ste lahko skoraj dvajset let vztrajali ob moškem, ki ni bil nikoli čisto vaš. Vi ste doštudirali, imate kariero, on nima drugega kot mamo in svojih računalnikov, za katerimi dela ali pa – kot pravite – tudi ne. Vsa leta je živel na račun staršev, tudi vas. Ko sta se poročila, se je iz enega, zelo udobno postlanega gnezdeca preselil v drugo. Prej je k vam prihajal »po potrebi«. Kadar ga je mama pod nujno poklicala, se je nemudoma usedel v avto in oddrvel v njeno naročje. Resnici na ljubo ne razumem njegovega očeta, vašega tasta. S kakšnimi razlogi vztraja v razmerju, v katerem ni ne tič ne miš, le privesek nezdravemu odnosu med ženo in sinom?
Žalostno je, da je takšnih čustveno pohabljenih maminih sinčkov (hčerk) okoli nas vedno več – preveč. Na mizi imam pismo, ki ga je napisala Amadea. Ker se je odselila k fantu, jo je mama ne le razdedinila, spremenila si je tudi priimek, da je ne bi nič več povezovalo z »nehvaležno« hčerko. Jana opisuje svoje žalostno in tudi nasilno sobivanje s taščo, ki ji po moževi smrti (prometna nesreča) ne dovoli, da bi obiskovala njegov grob. Katja pa živi s fantom, ki noče razumeti, da stanovanja ne more deliti s starši, ki imajo, za povrhu, hišo, v kateri bi lahko bivali in mlada dva pustili pri miru.
V letih, ki so že za mano, sem se naposlušala izgovorov, češ da je sin še zmeraj doma, pri mami, ker ne najde službe, ker se ne znajde, ker je na dieti in podobno. Žalostno je, da so za lase privlečeni izgovori prikladni tudi za sinove in njihovo čustveno in siceršnjo lenobo. Ni lepšega kot imeti nekoga, ki jih vdano in brez pritoževanja razvaja, jim streže spredaj in zadaj, mar ne? Ko postanejo seksualne potrebe prevelike, si po liniji najmanjšega odpora – največkrat na družbenih omrežjih – poiščejo žensko za krajši čas, pa je spet vse, kot mora biti.
Zelo podobno obnašanje si je privoščil vaš partner. Prihajal in odhajal je, kakor se mu je zdelo. Za vse ste bili sami. Dobesedno. Kot samohranilka ste spravili do polnoletnosti hčerko, prihranili za stanovanje. Njegova je bila le češnja na torti. Drži, da se je posvečal hčerki. Ja, kdo se ji pa ne bi tistih pet minut, ko jo vidi?!
Po dolgih letih »samskega« življenja ste se, presrečni, pustili speljati na led. Popeljali ste ga tudi pred oltar. A še tam ni zdržal dolgo, ker je bilo mami med obredom slabo in jo je moral odpeljati domov.
Na kako trhlih nogah je postavljeno vajino sobivanje, spoznavate šele zdaj, ko ga imate ob sebi 24 ur na dan. Iz dneva v dan bolj se vam zdi, da živite s tujcem, ki ga sploh ne poznate. Pa saj ga res ne! Kadar se hočete z njim pogovoriti, se zateka v svojo delovno sobo, k računalnikom, kaj točno tam počne in koliko s tem delom zasluži, vam ni znano. Mar nič ne prispeva k stroškom? Mar živi pri vas brezplačno? Čez vikend ste običajno sami: on odide k mami, hčerka k svojemu fantu.
Če bi bila na vašem mestu, bi gospodu, od katerega nimate čisto nobene koristi, odpovedala gostoljubje. Verjemite, oddahnila si bosta oba. Običajno poskušam sogovornike prepričati, naj se pred odločilnim korakom vsaj pogovorijo. Bojim se, da bi bil pri vas pogovor bob ob steno.
Ne pozabite: gospod bo za veke vekov ostal oče vaši hčerki, vi pa si boste – ko boste spet zadihali – lahko našli človeka, ki mu bo do tega, da vam bo stal ob strani, vas imel rad! Si predstavljate razkošje, ko boste srečali takšnega, ki ne bo zmeraj čakal, da zapitek plačate vi? Ki pod odejo ne bo vlačil mame in drugega sorodstva? Pošiljam vam polno naročje zdravih odločitev, dobre volje, tudi smeha in vedrine. Pa zavihajte rokave!
***
V Nedelovi svetovalnici se lahko bralci povsem anonimno posvetujete s pisateljico, novinarko in blogerko Mileno Miklavčič - o vseh tegobah in dilemah, ki zadevajo poklicne, družinske, partnerske, prijateljske in ne nazadnje spolne odnose. Vprašajte jo vse, kar bi vprašali najboljšega prijatelja, pa vam je morda nerodno, ali tisto, o čemer lahko spregovorite le pri ugasnjeni luči. Svetovalka bo za odgovori brskala v bogatem naboru svojih življenjskih izkušenj.
Vprašanja za Mileno ali kratek komentar na njene odgovore pošljite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. (zadeva Milena svetuje)
