Tiskane izdaje
Atene – Aleksandru Čeferinu gotovo ne bo lahko na položaju predsednika Evropske nogometne zveze (UEFA). Ob prihodu v Nyon ga bo resda pričakala lepota Ženevskega jezera, pred njim pa bodo tudi visoke ovire; šele na rednem kongresu UEFA čez pol leta bo imel ob sebi prenovljeni izvršni odbor. Kakšne kadrovske in finančne razmere torej čakajo Čeferina v Švici?
Vsak predsednik UEFA mora sodelovati z izvršnim odborom. Organizacijo namreč vodi prav izvršni odbor (IO), v katerem sedi ob predsedniku 16 članov. Ena od ključnih točk Čeferinovega volilnega programa je bila prav prevetritev IO. »Pogosto se je dogajalo, da so odločali o pomembnih izzivih funkcionarji, ki so izgubili stik z matično nogometno zvezo. To bomo spremenili,« je napovedal Čeferin. Primer: v sedanjem IO sedi tudi Italijan Giancarlo Abete, ki že lep čas ni več predsednik italijanske zveze (FIGC), slednjo namreč vodi Carlo Tavecchio.
Čeferin je včeraj v Atenah prvič vodil sejo IO, na kateri je predstavil nekatere smernice svojega programa, toda na pravo izvrš(il)no oblast v svojih rokah bo moral še počakati. Svež veter na Uefa bo dokončno zavel šele 5. aprila prihodnje leto, ko bo na sporedu naslednji redni kongres krovne nogometne organizacije. Tedaj bodo volili tudi osem novih članov izvršnega odbora (glej tabelo). Volitve Uefinega predsednika so bile namreč tesno povezane z volitvami novih članov izvršnega odbora, ki bodo na sporedu prihodnje leto. Kako močno vlogo ima IO, razkriva primer, ki bo v naslednjih mesecih predstavljal glavno polemiko v evropski nogometni družini. Aktualne strukturne reforme lige prvakov je izvedel prav izvršni odbor, v katerem sedijo trije odhajajoči (!) podpredsedniki, med njimi tudi poraženi predsedniški kandidat van Praag, ter nekateri člani, ki so aktivno lobirali za spremembe klubskih tekmovanj, denimo angleški član David Gill, ki je pred sredinimi volitvami javno podprl Nizozemca, pozneje pa se je spraševal, od kod je lahko Čeferin zbral 42 glasov podpore, kar je bila najmočnejša podpora predsedniku v zgodovini UEFA.
Klik na sliko jo prikaže v večjem formatu. Infografika: Delo
»Liga prvakov je naboljši športni produkt na svetu, z njim pa iztržimo manj od superbowla (finale lige ameriškega nogometa NFL, op. a.). Še bolj uspešno in učinkovito kot doslej moramo pritegniti sponzorje, močan interes pokroviteljev obstaja tudi v ZDA in na Kitajskem,« se zaveda Čeferin, ki zagovarja evolucijski razvoj nogometa. Predsednik UEFA ima prav. UEFA naj bi letos resda ustvarila 3,85 milijarde evrov, polovico s klubskimi tekmovanji (liga prvakov, evropska liga). Že v naslednji štiriletki bo postavila nov rekord, saj bo nastopil učinek še bolj donosnih TV pogodb. Ob tem bo euro 2020 gostoval v trinajstih državah od Dublina do Bakuja, kar bo predstavljalo dotlej neznan vzvod za generiranje poslovnih priložnosti. Toda to je daleč za prihodki posameznih združenj profesionalnih klubov. V ligi ameriškega nogometa NFL ustvari 32 klubov približno 11,7 milijarde € letnih prihodkov, sledi ameriška liga v bejzbolu MLB (30 klubov, 8,6 mia €/leto) in angleška nogometna premier league, ki bo z novo TV pogodbo ujela MLB. UEFA ima torej na voljo ogromen manevrski prostor za pogajanja v obdobju po letu 2018, do katerega ima sklenjene pogodbe s pokrovitelji (glej tabelo).
Čeferin bo naslednji teden odšel v Nyon, kjer bo »najprej stisnil roko vsakemu zaposlenemu na Uefa«, nato bo proučil reforme lige prvakov 2018-2021, ki jih je sprejel IO nekaj dni pred volitvami predsednika. Kmalu bo znano, kaj sploh lahko opravi Čeferin. Ena petina članic (11 od 55) lahko resda kadarkoli skliče izredni kongres UEFA, a to ni verjetno. Bolj mogoče se zdi, da čaka Čeferina zahtevno »prehodno« obdobje do marca 2017, v katerem bi njegov glas štel dvojno v primeru neodločenega izida.
Boj s klubi dolgoročno ni končan, že pred letom 2021 bi lahko prišlo do novih pogajanj. Kako močni in bogati so klubi, razkriva že enostavna primerjava med povprečnimi prihodki UEFA (glej tabelo), ki znašajo v povprečju 2,32 milijarde evrov letno, in kumulativnimi prihodki le 16 klubov, ki so denimo igrali v letošnji osmini finala lige prvakov. Čeprav so plesali v osmini finala tudi klubi, kot so Gent (v letu 2015 je ustvaril le 30 mio €), je šestnajsterica skupaj ustvarila 4,65 milijarde evrov prihodkov brez pomoči Manchester Uniteda (650 mio €), Borussie Dortmund (281 mio €) in drugih.
