Po letu in sedmih mesecih brexitskih pogajanj, ki so zadnje dni potekala tudi ponoči, je včeraj zvečer vendarle prišla prelomna novica: pogajalci EU in Britanije so na tehnični ravni uskladili besedilo osnutka brexitskega sporazuma. Samo nekaj minut pozneje so s premierkinega sedeža na Downing Streetu 10 sporočili, da bo danes izredna seja ožje vlade, na kateri bodo obravnavali osnutek.
Ministri so si podajali kljuko
Kot se to rado dogaja ob prelomnih političnih dogodkih v Britaniji, so si ministri kmalu po veliki novici začeli podajati kljuko najbolj znanih vrat v državi, saj se je premierka Theresa May pred današnjo sejo želela pogovoriti z vsakim ministrom posebej na štiri oči. To pa predvsem zato, da bi ji vnaprej zagotovili podporo osnutku sporazuma, ki ima na britanski strani njen orjaški osebni pečat, saj temelji na njeni brexitski viziji, znani kot chequers, zaradi katere je julija, ko je bila objavljena, odstopila vrsta probrexitskih ministrov, med njimi minister za pogajanja o izstopu iz EU David Davis in zunanji minister Boris Johnson.
Mayeva se je s sinočnjo nanizanko srečanj z ministri hotela obvarovati pred presenečenji – novimi odstopi, ki jih politično ne bi mogla preživeti. Ministri so se tako morali k njej v goste vrniti že drugič istega dne, saj so bili zjutraj na seji vlade, na kateri jih je obvestila o napredku pogajanj.
Megla se še ni dvignila
Mnogo od tistega, kar je dogovorjeno in kar sledi, je še vedno zavito v precejšnjo meglo. Nihče ne ve, kaj natančno pomeni, da so dosegli brexitski sporazum na tehnični ravni, ali kaj pomeni napoved, da bodo ministri danes odločali o naslednjih korakih, prej pa dobili v roke »ustrezno dokumentacijo«. V vsakem primeru so bili ministri, ki jim je Mayeva sinoči podajala osnutek sporazuma, ne samo pod pritiskom brexita, pa naj so po vesti za ali proti njemu, ampak tudi pod pritiskom vprašanja, ali želijo ohraniti ministrsko plačo (ta poslansko plačo, ki preračunano znaša 89.000 evrov na leto, skoraj podvoji), privilegije in prestiž. Do danes popoldne, ko bo izredna seja vlade, morajo prežvečiti 500 strani dolg osnutek o umiku iz EU in veliko krajšo deklaracijo o bodočih odnosih z EU.
Namesto brexita BRINO?
Vodilni zagovorniki brexita, kot sta Boris Johnson in Jacob Rees-Mogg, so ministre sinoči pozivali, naj zavrnejo osnutek sporazuma, ki bi po njihovem Britanijo spremenil v vazalno državo EU, v kateri bi Severni Irski vladala irska, ne pa britanska vlada. Brexitarji trdijo, da je Mayeva brexit spremenila v BRINO, kar je angleška kratica za »brexit samo po imenu«.
Osnutek sporazuma naj bi vseboval dogovor glede pravic državljanov EU v Britaniji in Britancev v EU po brexitu, 21-mesečno prehodno obdobje po 29. marcu 2019, ko bo Britanija na papirju zapustila EU, podrobnosti o plačilu 45 milijard evrov odpravnine, ki jo bi morala Britanija nakazati v blagajno EU, pa tudi za brexitarje najbolj sporen carinski sporazum z EU, zaradi katerega Britanija ne bi mogla sklepati neodvisnih dvostranskih trgovinskih sporazumov z drugimi državami.
Včeraj pa še ni bilo nič kaj dosti znanega o tem, kaj dogovor vsebuje o do konca najbolj spornem vprašanju meje na irskem otoku (meja med Irsko in britansko Severno Irsko, ki bo bodoča meja med Britanijo in EU).
Ovir je veliko
Mayeva bo do danes popoldne živela v strahu pred novimi protestnimi odstopi iz vlade, saj so mnogi ministri do zdaj trdili, da je to, kar ponuja, nesprejemljivo, in da bi morala zato odstopiti ona, kar je prav tako možno. Tudi če bi vlada danes blagoslovila osnutek brexitskega sporazuma, je ta še vedno pod velikim vprašajem. Mayeva ga mora spraviti tudi skozi parlament, kar se zdi skrajno malo verjetno. Tehničnemu sporazumu pa mora slediti še politični. Brexitska saga se tako zdi še vedno daleč od epiloga. Novembrski posebni vrh Evropske unije, na katerem bi sporazum članice ovekovečile s prvim podpisom, je tudi še vedno pod velikim vprašajem, verjetnost, da bi konservativna vlada poskusila spraviti Britanijo iz EU brez sporazuma, pa kljub vsemu vse večja.
