Območij, kjer motorna vozila niso več zaželena, je v središču Ljubljane vse več. Zaradi počasnega napredka javnega prevoza in javnih spodbud k zdravim oblikam transporta so v prestolnici med najbolj priljubljenimi prevoznimi sredstvi predvsem kolesa. Vožnja s kolesom je zdrava za telo in za okolje, pravijo strokovnjaki in občani se večinoma strinjajo. Razen vseh tistih, ki opozarjajo na agresivne kolesarje, saj nepremišljeno dirjajo po ulicah, prvenstveno namenjenih pešcem.
O simbiozi pešcev, kolesarjev in voznikov avtomobilov oziroma mestne infrastrukture, ki to o(ne)mogoča, smo za mnenje povprašali naključne mimoidoče. Dve peški sta se ob omembi kolesarjev odzvali tako burno, da v anketi nazadnje niti nista želeli sodelovati – ena se je spomnila prigode iz Čopove ulice, kjer jo je kolesar zaradi neprilagojene hitrosti trčil v ramo, ki jo je bolela še lep čas, druga pa je vzkliknila, da niso nevzdržni samo kolesarji, ampak tudi vsi tisti, ki po mestnih ulicah hitijo z novimi modernimi vozili, na primer s skiroji ali rolkami. Drugi sogovorniki tako velikih težav niso zaznali, vseeno pa vidijo mnogo priložnosti za izboljšave z vseh strani: mestne občine, kolesarjev, pešcev in voznikov avtomobilov.
Nataša, 77 let
»Nisem še naletela na večje težave. Mislim, da so kolesarske poti načeloma dobro urejene, seveda pa obstajajo predeli, kjer so dobrodošle izboljšave, saj so za kolesarje manj ali povsem neprevozni. Središče mesta je še kar urejeno, problemi se pojavljajo zunaj – uredili bi lahko na primer podvoz pri Zmaju iz Centra proti Šmartinski cesti. Je zelo zoprno in preozko.«
Liza, 30 let
»Mislim, da je za nas kolesarje dobro poskrbljeno, se pa včasih ne zavedamo, da je strogo središče v resnici območje za pešce, kjer se moramo kolesarji držati določenih pravil oziroma se gibati omejeno. Posebej slabih izkušenj sicer nimam, z izjemo turistov, saj po navadi ne vedo točno, kje so. Sploh tistih v večjih skupinah, mimo katerih je težko manevrirati. Na splošno menim, da je kolesarska kultura v Ljubljani dobra, sploh če jo primerjam s kakšnimi drugimi večjimi mesti, ki veljajo za kolesarsko naprednejša.«
Nikola, 60 let
»S pešci kot kolesar nimam nikakršnih težav, problem pa so dvosmerne ceste, kjer ti vozniki avtomobilov zaprejo pot. Pred pol leta sem zaradi tega pristal na strehi avtomobila. To me bolj skrbi. Nesreča se je zgodila, ker je avto zavijal levo iz dvosmerne ulice in me je vrglo čez havbo. Kolo je bilo popolnoma uničeno, na srečo pa sem pravilno padel, saj sem bil v mladosti športnik. V središču Ljubljane se mi zdi dobro urejeno, sicer ne bi bil tako veliko na kolesu. Kolesarske steze so dobre, a nimajo smisla, če jih avtomobili ne upoštevajo.«
Andraž, 65 let
»Sem tako kolesar kot pešec. Kolesarje bi morali vzgajati že od majhnega in jih učiti pravil kolesarske kulture. Drugi vidik je nadzor. Mestni občini predlagam, da ustanovi posebno redarstvo za kolesarje. Za začetek – ob večerih vidiš samo okoli dvajset odstotkov kolesarjev, ki so opremljeni z lučmi. Ni odveč tudi kakšen prst, še bolje dva ali trije, ki nakazujejo smer vožnje. Ko vozim kolo, imam občutek, da me bolj ogrožajo drugi kolesarji kot pa pešci, ki so sicer zelo prepričani v 'svoje površine'. Je pa res, da pešci zaradi prepričanja v svoj prav včasih niti čez ramo ne pogledajo.«
Anuška, 30 let
»Kot peška lahko povem, da so kolesarji izredno agresivni, kot kolesarka pa se seveda strinjam, da so pešci izredno nepazljivi. Prostora za izboljšave je ogromno, tako v kulturi kot ureditvi s strani mestne občine. Primer: nove talne označbe na Gosposvetski so nenavadne, še bolj nenavadni pa so kakšni deli cest, ko kolesarske poti naenkrat zmanjka.«
