Zakaj bi bilo to zanimivo? Zato ker so nedeljski dogodki dokazali, da obstaja življenje tudi izven nogometa. Finalni obračun med velikima tekmecema naj bi si namreč ogledala milijarda ljudi, vstopnice za tekmo pa so pošle v komaj 12 minutah.
Kakšno norišnico je veliki finale povzročil šest oziroma sedem tisoč kilometrov daleč, v Pakistanu in Indiji, je odveč govoriti, zelo vroče je bilo že v Angliji, kjer živi veliko Indijcev in Pakistancev.
Po zmagi Pakistancev, ki so prvič zmagali v tem tekmovanju (zadnji prvak pred štirimi leti je bila prav Indija), je v obeh državah zavladal kaos. Po vseh Indiji so se policisti soočali z uličnimi neredi, navijači so razbijali televizije in uničevali vse, kar jih je spominjalo na igralce svojega moštva. Eden od navijačev naj bi celo storil samomor.
Med Pakistanci je bila slika seveda obrnjena. Tisti, ki so tekmo spremljali v Indiji so zaradi veseljačenja končali za zapahi. V Pakistanu se veseljačenje še ni umirilo. Politika je vsakega igralca obdarila s 100.000 ameriškimi dolarji, nekaj bodo pristavili tudi pakistanski tajkuni.
Strast je enaka, le šport je drugačen. Življenje res obstaja tudi izven nogometa...
